velikokrat sem delal tako, da sem namesto telekonverterja uporabljal fotoaparat s krop senzorjem. razlike v kvaliteti (zdaj če govorimo npr. Canon 7D vs Canon 1D mkIV oz. Nikon D300/s vs Nikon D3/s) niti ni toliko, če gledaš fotke, objavljene v časopisih, skratka, fotke objavljene v medijih. ko pa gledaš fotke med obdelavo, vidiš, koliko fore ima recimo še profi fotič. ne samo glede šuma, ampak koliko več detajla lahko potegneš ven. recimo, na fotki, ki sem jo objavil, je bi sneg malce presvetel in ga ni bilo problem omiliti. s fotičem ranga D300/7D/40D pa bi tu imel malce več problemov ...
drugo dejstvo pa je - procent uspelih fotografij. tu lahko recimo podam primer z nogometne tekme - 7D je sicer super super fotoaparat, a vseeno sem ujel več kritičnih momentov z manj napora s profi kamero. AF je le toliko boljši. smučarije sicer s 7D še nisem delal, sem jo delal s 40D, ker mi je pač takrat med 2. predtekmovalko odpovedal 1D mk IIn (oz. mi nekdo ni povedal, da počasi umira
) ... z 1D mkIIn sem tekmovalki lahko sledil in delal kot sem navajen, s 40D pa nisem mogel in sem moral delati ostrenje na vratica in jo loviti izključno na vratih.
in nenazadnje - šum - v nedeljo smo delali nekje na 1000 - 1600 ISO. ponavadi se zaslonka precej zapira, saj razne roke, s katerimi gredo na vratica in podobno rade potegnejo fokus in potem ni tiste prave ostrine na očeh, z zapiranjem zaslonke pa se to omili (čeprav moram reči, da v nedeljo niti ni bilo tega problema, zato sem si upal delati na f/4 - to je odvisno tudi od pozicije, kako pokrivaš vratica) ... in vem, kako je zgledal ISO 1600 na 40D, D300s, 7D ... še zdaleč ne tako čisto in detajlno, kot na fotoaparatih profesionalnih serij.
