Problemi s sluhom

Gustl

Pripravnik
5. sep 2007
252
0
16
Tole je vprašanje bolj za zdravnike, če pa ima kdo drug izkušnje s tem, pa kar na dan z besedo...

Že od rojstva na desno uho ne slišim praktično ničesar. Po (zelo bolečih) čiščenjih ušes pri specialstu ORL in vseh mogočih vizualnih pregledih so se nekje pri desetem letu starosti odločili za operacijo, da vidijo kaj je narobe. Pri operaciji so ugotovili, da je ena od slušnih koščic premajhna in poslednično pač ne slišim. Popravljali je niso, ker naj bi bilo potrebno počakati do konca rasti, oz. do osemnajstega leta. Takrat sem šel zopet na pregled, kjer so me poslali na ADG, na podlagi katerega je dohtar ugotovil, da operacija nima smisla, ker imam okvarjen bobnič.
13.gif
Drugih preiskav kot ADG mi takrat niso delali. Ker je bila to zadnja instanca (ORL ambulanta na Polikliniki), sem pač obupal in se sprijaznil z zadevo (ja, saj vem...). Od tega je že kar nekaj let, ampak zadeva mi ne da miru. Namreč, če dam v uho ušesno slušalko in glasnost navijem do maksimuma definitivno nekaj slišim (naprimer tako glasno, kot na levem ušesu šepet). Po moji kmečki logiki bi ob okvari bobniča morala biti popolna tišina in ravno to nakazuje da je prva diagnoza (slušna koščica) pravilna.
No, ker tudi medicinska stroka napreduje, sem se odločil, da še enkrat poskusim srečo. Šel bom do zdravnice po napotnico za specialista.
Žal nimam pri sebi originalnih izvidov, bom pa enkrat v naslednjih dneh šel do mame in jih tam poskusil poiskat...
Vesel bom vsake izkušnje, nasveta... sploh od koga ki je imel podobne probleme ali pa od kakšnega zdravnika. Tudi nasvet, na katerega specialista naj se obrnem, bi bil super
smile-1.gif
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36
Živjo!


Za konkretnejši odgovor bi potreboval še malo več informacij...


Najbolj me bega podatek, da ne slišiš že od rojstva. Zadnjih 20-30 let vsem novorojenčkom testirajo sluh. Razlog je ta, da je gluhost ob rojstvu absolutna urgenca (ala napaka na srcu ali kaj podobnega). Okvarjen sluh v prvih mesecih življenja pomeni, da se slušna skorja v možganih ne bo pravilno razvila. Takšne stvari operirajo, pa če je otrok star 2 dni.

Tako da tole čakanje do 10. leta starosti... res ne vem, kaj bi rekel. Koliko si pravzaprav sploh star?


Zvok ljudje zaznavamo v notranjem ušesu. Kako do tja pride, je popolnoma vseeno. Normalno pride preko zraka, bobniča, slušnih koščic, ovalnega okenca in tekočine v labirintu. Seveda je možna tudi pot zrak - lobanja - labirint. Temu se reče kostno prevajanje in zato tudi slišiš glasno glasbo, vendar kot bi prihajala od zelo daleč. Pri okvari bobniča nikakor ni tišina, ampak je približno tako, kot da poslušaš pod vodo (vse je zamolklo in slišiš predvsem nizke tone).

Simptomi, ki jih opisuješ, so tipični za okvaro prevodnega sistema (bobnič, koščice). Vseeno pa pri audiogramu testirajo tudi kostno prevajanje, kjer ugotovijo v kakšnem stanju je notranje uho.

V tvojem primeru pa bi morali najmanj izvesti še EEG slušne skorje, kjer bi testirali še prevajanje zvoka do možganov.


Tudi če slušnih koščic in bobniča sploh ne bi imel, ni to prav nobena ovira. Vstavi se polžev vstavek direktno v notranje uho in človek spet normalno sliši.

Tvoja zgodba mi je res povsem nerazumljiva, ker ob tem kar si povedal in ob današnji tehnologiji v ORL nekako ne vidim prav nobenega pametnega razloga, da ne bi normalno slišal.


V bistvu rabim samo izvide kostnega prevajanja na avdiogramu.

Če je kostno prevajanje za silo normalno, potem je potrebna samo ena manjša operacija, da bi normalno slišal.

Če je kostno prevajanje slabo, to pomeni, da je prišlo do trajne okvare slušnih centrov v možganih in žal pri obstoječi tehnologiji ni nobene možnosti, da bi na to uho še kdaj slišal.


Kaj ima tu zraven okvarjen bobnič, mi enostavno ni jasno...
confused-1.gif




Če te še kaj zanima, pa vprašaj...
 

Gustl

Pripravnik
5. sep 2007
252
0
16
Najlepša hvala za odgovor. Če se strinjaš, bom najprej poiskal (upam da jih mama še hrani) dokumente in te kontaktiral po ZS.
 

sbor

Pripravnik
22. avg 2007
562
0
16
Bi se še malo pridružil vprašanjem o sluhu. Zakaj starejši ljudje slabše slišijo? Oz. zakaj se pojavi potreba po slušnem aparatu?

In še drugo - je tinitus, če oseba sliši ropotanje motorjev in podobne zvoke, je na tabletih za depresijo in uporablja slušni aparat na obeh ušesih? Ker so ji na ORL rekli, da se zadeve ne da odpraviti/pozdraviti je že čisto obupala, otopela.
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36

Sluh se začne slabšat nekje po 18 letu starosti. Nekje pri 25-30 letih izgubimo sluh pri visokih frekvencah (okoli 20kHz) in po tem se frekvenčna meja pomika nižje. Zadeva postane opazna (naglušnost) takrat, ko postanejo prizadete frekvence, kjer poteka govor. To je nekje med 1 in 10 kHz. Takrat se pojavi tudi potreba po slušnem aparatu, ki ne dela nič drugega kot ojači določene izpadle frekvence.

Proces je zelo variabilen in prav tako povezan z mnogimi vzroki. Osnovni starostni je - degeneracija migetalčnega epitelija v polžu. Tu zraven gredo še diabetes, ateroskleroza, delo v glasnih okoljih...



Tinitus je skrajno zoprna zadeva, ki jo je izjemno težko izmeriti in dokazati, še težje pa zdraviti. Večinoma so razlogi psihološki (zato tudi taka zdravila).

Če oseba uporablja slušni aparat - ali ima tinitus tudi brez njega (sam vem, da so to že preverili, ampak samo vprašam).

Če je na obeh ušesih in če je ORL status b.p. ... nekako ni ničesar, kar se da narediti. Morda sprememba zdravil... Sicer pa je nemogoče reči, ali je vzrok zvonenja kje v notranjem ušesu, ušesnem živcu ali možganih. Včasih so ob enostranski bolezni enostavno uničili notranje uho (običajno z injekcijo čistega alkohola)... samo potem je včasih začelo zvoniti še na drugi strani.