Priporočen čas vretja sladice iz pilsner slada
- Ustvarjalec teme koloid
- Začetni datum
Pilsner se sicer v določenih literaturah oemnja kot slabše modificiran slad (sušen na nizki temperaturi) kar naj bi posledično pomenilo da potrebuje specifičen tretma. Konkretno je pri slabo/slabše modificiranih sladih problem v žveplovi spojini DMS, ki se izloča iz sladu preko vretja zato se velikokrat priporoča daljše vretje.
Sodobni pilsner sladi (komercialni) so vsi POLNO modificirani tako da razlike med pale ale recimo ni. tudi daljše kuhanje tako ni potrebno. Pogojno se da dobit slade ki niso polno modificirani (moravaski tip) ampak težko da ga dobiš po pomoti v roke, če pa takega rabiš pa domnevam da veš zakaj se ga rabi!
Sicer tisto malo DMSja ki ga ima pilsner res več v ale stilu ne bo nikoli občutnega če delaš vretja prav, prišlo bi lahko do problemov pri lagerjih ki pa itak celo po stilu lahko imajo nekaj občutnega DMSja (DMS je v vskame pivu, vprašanje je samo prag zaznave).
Glede daljšega vretja je tu tudi tradicija pri lagerjih (pilsner stil, 100% pilsner) ker daljše vretje pomeni da se del sladkorjev karamelizira in dviguje telo piva. To je čisto tradicionalna metoda in ni potrebe da bi se danes uporabljala, lahko recimo drozgaš višje, dodaš malo karamelnega sladui pa dobiš isti efekt.
Sodobni pilsner sladi (komercialni) so vsi POLNO modificirani tako da razlike med pale ale recimo ni. tudi daljše kuhanje tako ni potrebno. Pogojno se da dobit slade ki niso polno modificirani (moravaski tip) ampak težko da ga dobiš po pomoti v roke, če pa takega rabiš pa domnevam da veš zakaj se ga rabi!
Sicer tisto malo DMSja ki ga ima pilsner res več v ale stilu ne bo nikoli občutnega če delaš vretja prav, prišlo bi lahko do problemov pri lagerjih ki pa itak celo po stilu lahko imajo nekaj občutnega DMSja (DMS je v vskame pivu, vprašanje je samo prag zaznave).
Glede daljšega vretja je tu tudi tradicija pri lagerjih (pilsner stil, 100% pilsner) ker daljše vretje pomeni da se del sladkorjev karamelizira in dviguje telo piva. To je čisto tradicionalna metoda in ni potrebe da bi se danes uporabljala, lahko recimo drozgaš višje, dodaš malo karamelnega sladui pa dobiš isti efekt.
Potem škodit ne more, če kuham 90minut, bolje malo več kot premalo.
Sem po uporabil Weyermanov slad in drozgal najprej na 63°C/40minut potem dvignil temp na 70°C/20 minut. Eff. pa bolj borna 59%.
Želel sem dobiti visoko fermentabilnost z malo dextrini. Se pravi bolj suho pivo kar naj bi bilo značilno za belgijske dubble, v nekaterih literaturah sem bral da Belgijci delajo 2 do 3 korake. Kot rečeno jaz pri mojih dveh stepih nisem ravno zadovoljen, pravzaprav razočaran. Naslednjič na 67°C/60 minut.
Mi je pa vsaj pH uspelo držati v normalni mejah.
Sem po uporabil Weyermanov slad in drozgal najprej na 63°C/40minut potem dvignil temp na 70°C/20 minut. Eff. pa bolj borna 59%.
Želel sem dobiti visoko fermentabilnost z malo dextrini. Se pravi bolj suho pivo kar naj bi bilo značilno za belgijske dubble, v nekaterih literaturah sem bral da Belgijci delajo 2 do 3 korake. Kot rečeno jaz pri mojih dveh stepih nisem ravno zadovoljen, pravzaprav razočaran. Naslednjič na 67°C/60 minut.
Mi je pa vsaj pH uspelo držati v normalni mejah.
Daljše kuhanje bo dalo več karameleliziranih sladkorjev (višji FG) in več barve (temnejše pivo). Ni pa to sedaj neka zelo opazna razlika med 60 in 90 min.
Glede drozganja je multistep zahteven že zato ker moraš pazit na ustrezne dvige temperature. Dejansko edina varna metoda je dodajanje vroče vode na primarni mash. Direktno segervanje ipd. rabiš pa dober sistem (cirkulacija pivine, ločen grelni element) direktno nad gorilcem/ploščo je zelo zelo težko zadet temperaturo enakomerno. Posledice so da itak ne zadaneš profila ali pa je efektivnost slabša.
Podobne teme
