NigelM in Anubis, sta vidva morda iz prevajalskih vod? Če je Anubisu ime na D, te pa tako ali tako poznam
.
MT je problematičen za slovenščino zato, ker je enostavno premalo besedila, da bi prevajalnik nafutrali do te mere, da bi izpljunil solidne rezultate. Smer SL-EN je precej boljša, ravno zaradi tega, ker angleško MT bolj "zna". MT iz En v DE in obratno je na primer že kar dober.
Zadeva bo šla še samo eksponentno na boljše.
S prevajanjem bo pa tako, da bo en del prevodov šel skozi MT, prav tako bo rojen nov poklic - post editor MT prevodov
. Že zdaj so deli spletnih strani pri MS-ju in ostalimi strojno prevedeni, predvsem pomoč recimo. Tudi Google to na veliko uvaja, kar tisti, ki prevajajo za Google, lahko pričakujejo v roku nekaj tednov, da bodo TM in MT zadetki prikazani kot eno, seveda pa bodo jasno označeni.
Bistvena težava sodobnega prevajanja je produktivnost. Cene vztrajno padajo, produktivnost pa ne raste, to je temeljni problem. Sodobna prevajalska orodja se sicer razvija, a dosti prepočasi, tudi zaradi tega, ker je prevajalska industrija enostavno premajhna, da bi lahko z nakupi v zadostni meri podpirala razvoj programske opreme. Sem v stalnem stiku z glavnimi razvijalci orodij za prevajalska okolja, nekaj rešitev so celo implementirali po mojih predlogih, forsiram predvsem rešitve, ki povečajo produktivnost prevajalca, obenem pa kakovost ne sme trpeti.
Moje subjektivno mnenje o pomnilnikih prevodov je dokaj slabo, saj so relikti neke stare programerske logike, ki pa z učinkovitim prevajanjem nimajo velike veze. Že samo dejstvo, da orodja sub-segment leveraging podpirajo šele zadnje leto/dve, pove vse o logiki "kako je treba ravnati z jezikom". Krivdo za to pripisujem podjetjem, ki so dala programerjem za programirati orodja za prevajalce
.
S prevajalskim poklicem bo pa čez dvajset let pomoje podobno kot je danes s krojači in čevljarji. 5 % strank bo naročilo vrhunski prevod, ostalih 95 % pa bo prevod kupilo v "Šparu", "Tušu" itd.
LP,
PIC