Pozdravljeni vsi, prosim za nasvet. Poleg redne zaposlitve imam že več let popoldanski sp (normirni) s 4% obdavčitve, nisem zavezanec za DDV, do sedaj sem izdajal račune samo znotraj Slo (preko nakazil, nič Paypala, kartic in podobno), malo prihodka.
Sedaj bi poleg tega, kar sem preko pop. sp-ja delal zadnja leta rad neko malenkost dodatno zaslužil s prodajo ilustracij na spletni strani Etsy (Paypal?).
Prebral sem vse sorte, od atipičnih zavezancev, do tega, da ne rabim nič spreminjat, razen dodatneg računovodakskega dela (stroška), vprašam še vas - kaj moram spremeniti glede spja, da lahko prodajam izven Slo na spletni strani Etsy in da je v skladu z zakonom? Predvidenega zaslužka ni veliko, cca 100-250EUR na mesec. Do sedaj sem imel cca 300EUR mesečno na sp. Tako, da sem še daleč od meje 50.000 oz. 30.000EUR, kar berem spodaj v članku, ki mi ga je posredoval moj računovodja.
Prosim za nasvet, oz. smernice!
Hvala vnaprej.
-------
Mojca Müller
preizkušena davčnica pri SIR
14.09.2022
Mali davčni zavezanci so zaradi svojega statusa pogosto v dilemi, kako uporabiti DDV pravila pri spletni prodaji blaga. Zato v nadaljevanju pojasnjujemo kakšne so DDV obveznosti malega davčnega zavezanca, ki želi blago prodajati preko spleta v Sloveniji, EU ali tretjih državah.
Opredelitev malih davčnih zavezancev v DDV zakonodaji
Izraz mali davčni zavezanec se nanaša na tiste zavezance, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ne presežejo mejne vrednosti 50.000 EUR obdavčljivega prometa (94. člen ZDDV-1). Ti zavezanci niso vključeni v DDV sistem, zato pri:
(1) prodaji blaga in storitev DDV-ja ne obračunajo in
(2) pri nabavi blaga in storitev nimajo pravice do odbitka DDV.
Spletna prodaja blaga v Sloveniji
Mali davčni zavezanec pri prodaji blaga preko spleta v Sloveniji DDV-ja ne obračuna. Kdo blago kupi oz. kakšen status ima kupec ni pomembno (davčni zavezanec, končni potrošnik). Navedeno velja pod pogojem, da mali davčni zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel 50.000 EUR obdavčljivega prometa. V kolikor navedeno mejno vrednost preseže, se je dolžan vključiti v DDV sistem in od vseh dobav blaga v Sloveniji obračunati DDV.
Spletna prodaja blaga v tretje države
Prodaja blaga preko spleta v tretje države je oproščena DDV-ja, če mali davčni zavezanec razpolaga z izvozno carinsko listino. Tukaj velja opozoriti, da tudi oproščene transakcije (izvoze blaga) vštevamo v mejno vrednost 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Na primer mali davčni zavezanec, ki v zadnjih 12 mesecih doseže 15.000 EUR prodaje blaga v Sloveniji in 36.000 EUR prodaje blaga v tretje države, izgubi status malega davčnega zavezanca oz. se mora identificirati za namene DDV.
Spletna prodaja blaga v EU
Pri prodaji blaga preko spleta v države EU je za pravilno obdavčitev z DDV-jem pomemben status kupca. Če mali davčni zavezanec proda blago preko spleta davčnemu zavezancu druge države EU, gre za transakcijo, ki ni obdavčena z DDV-jem. Mali davčni zavezanec izda račun brez DDV. Kupec od takšne pridobitve blaga v svoji državi ni dolžan narediti samoobdavčitve. Mali davčni zavezanec naj bo tudi tukaj pozoren, da se tudi oproščene dobave blaga v EU vštevajo v mejno vrednost 50.000 EUR obdavčljivega prometa. V kolikor mali davčni zavezanec s prodajo blaga preko spleta davčnim zavezancem iz EU preseže 50.000 EUR, mora vstopiti v DDV sistem oz. pridobiti redno DDV številko.
Če mali davčni zavezanec prodaja blago preko spleta končnim potrošnikom iz EU, naj bo pozoren na mejno vrednost 10.000 EUR. Navedena mejna vrednost obsega prodajo blaga preko spleta, končnim potrošnikom v vse države EU (razen Slovenije), v obdobju enega koledarskega leta. Če mali davčni zavezanec mejne vrednosti 10.000 EUR ne preseže, nima nobenih DDV obveznosti, niti v Sloveniji, niti v drugih državah EU. V kolikor mejno vrednost 10.000 EUR preseže, je dolžan pri prodaji blaga obračunati DDV, po veljavni DDV stopnji tiste države EU, iz katere prihaja končni potrošnik. Da bi lahko mali davčni zavezanec obračunal tuj DDV ima na voljo dve možnosti:
(1) se registrira za namene DDV v vseh državah EU od koder prihajajo končni potrošniki ali
(2) se vključi v posebno unijsko ureditev v Sloveniji.
Prva možnost je finančno velik zalogaj celo za velike davčne zavezance, zato je edina smiselna možnost, da se mali davčni zavezanec vključi v unijsko ureditev v Sloveniji. Osnovni namen unijske ureditve je zavezancem omogočiti, da v svoji matični državi obračunajo, poročajo in plačajo tuj DDV. Matična država igra vlogo posrednika, in sicer pobere dolgovani DDV od zavezancev in ga nakaže drugi državi EU.
Pred vstopom v unijsko ureditev mora mali davčni zavezanec ustrezno urediti svoj status. To naredi tako, da preko eDavkov odda vlogo DDV-P2, kjer označi, da želi pridobiti posebno DDV številko le za namene uporabe posebne unijske ureditve - polje 19 Opravljanje dobav/storitev po 130.c členu ZDDV-1 (unijska ureditev VEM). Po izdaji posebne DDV številke lahko nadaljuje s postopkom registracije v unijsko ureditev - registracija v OSS sistem.
Sklep
Mali davčni zavezanci imajo poseben status, zato zanje veljajo tudi nekoliko prilagojena DDV pravila. Za pravilno obdavčitev je potrebno najprej ustrezno opredeliti poslovni model oz. določiti fizični tok blaga. Šele, ko dobro poznamo poslovni model, lahko presojamo za kakšno vrsto prometa gre (promet v Sloveniji, tretjih državah ali EU) in kakšen je status kupca blaga. Pravilna opredelitev vseh naštetih dejavnikov daje ustrezno DDV rešitev konkretnega primera.
---------
Sedaj bi poleg tega, kar sem preko pop. sp-ja delal zadnja leta rad neko malenkost dodatno zaslužil s prodajo ilustracij na spletni strani Etsy (Paypal?).
Prebral sem vse sorte, od atipičnih zavezancev, do tega, da ne rabim nič spreminjat, razen dodatneg računovodakskega dela (stroška), vprašam še vas - kaj moram spremeniti glede spja, da lahko prodajam izven Slo na spletni strani Etsy in da je v skladu z zakonom? Predvidenega zaslužka ni veliko, cca 100-250EUR na mesec. Do sedaj sem imel cca 300EUR mesečno na sp. Tako, da sem še daleč od meje 50.000 oz. 30.000EUR, kar berem spodaj v članku, ki mi ga je posredoval moj računovodja.
Prosim za nasvet, oz. smernice!
Hvala vnaprej.
-------
Mojca Müller
preizkušena davčnica pri SIR
14.09.2022
Mali davčni zavezanci so zaradi svojega statusa pogosto v dilemi, kako uporabiti DDV pravila pri spletni prodaji blaga. Zato v nadaljevanju pojasnjujemo kakšne so DDV obveznosti malega davčnega zavezanca, ki želi blago prodajati preko spleta v Sloveniji, EU ali tretjih državah.
Opredelitev malih davčnih zavezancev v DDV zakonodaji
Izraz mali davčni zavezanec se nanaša na tiste zavezance, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ne presežejo mejne vrednosti 50.000 EUR obdavčljivega prometa (94. člen ZDDV-1). Ti zavezanci niso vključeni v DDV sistem, zato pri:
(1) prodaji blaga in storitev DDV-ja ne obračunajo in
(2) pri nabavi blaga in storitev nimajo pravice do odbitka DDV.
Spletna prodaja blaga v Sloveniji
Mali davčni zavezanec pri prodaji blaga preko spleta v Sloveniji DDV-ja ne obračuna. Kdo blago kupi oz. kakšen status ima kupec ni pomembno (davčni zavezanec, končni potrošnik). Navedeno velja pod pogojem, da mali davčni zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel 50.000 EUR obdavčljivega prometa. V kolikor navedeno mejno vrednost preseže, se je dolžan vključiti v DDV sistem in od vseh dobav blaga v Sloveniji obračunati DDV.
Spletna prodaja blaga v tretje države
Prodaja blaga preko spleta v tretje države je oproščena DDV-ja, če mali davčni zavezanec razpolaga z izvozno carinsko listino. Tukaj velja opozoriti, da tudi oproščene transakcije (izvoze blaga) vštevamo v mejno vrednost 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Na primer mali davčni zavezanec, ki v zadnjih 12 mesecih doseže 15.000 EUR prodaje blaga v Sloveniji in 36.000 EUR prodaje blaga v tretje države, izgubi status malega davčnega zavezanca oz. se mora identificirati za namene DDV.
Spletna prodaja blaga v EU
Pri prodaji blaga preko spleta v države EU je za pravilno obdavčitev z DDV-jem pomemben status kupca. Če mali davčni zavezanec proda blago preko spleta davčnemu zavezancu druge države EU, gre za transakcijo, ki ni obdavčena z DDV-jem. Mali davčni zavezanec izda račun brez DDV. Kupec od takšne pridobitve blaga v svoji državi ni dolžan narediti samoobdavčitve. Mali davčni zavezanec naj bo tudi tukaj pozoren, da se tudi oproščene dobave blaga v EU vštevajo v mejno vrednost 50.000 EUR obdavčljivega prometa. V kolikor mali davčni zavezanec s prodajo blaga preko spleta davčnim zavezancem iz EU preseže 50.000 EUR, mora vstopiti v DDV sistem oz. pridobiti redno DDV številko.
Če mali davčni zavezanec prodaja blago preko spleta končnim potrošnikom iz EU, naj bo pozoren na mejno vrednost 10.000 EUR. Navedena mejna vrednost obsega prodajo blaga preko spleta, končnim potrošnikom v vse države EU (razen Slovenije), v obdobju enega koledarskega leta. Če mali davčni zavezanec mejne vrednosti 10.000 EUR ne preseže, nima nobenih DDV obveznosti, niti v Sloveniji, niti v drugih državah EU. V kolikor mejno vrednost 10.000 EUR preseže, je dolžan pri prodaji blaga obračunati DDV, po veljavni DDV stopnji tiste države EU, iz katere prihaja končni potrošnik. Da bi lahko mali davčni zavezanec obračunal tuj DDV ima na voljo dve možnosti:
(1) se registrira za namene DDV v vseh državah EU od koder prihajajo končni potrošniki ali
(2) se vključi v posebno unijsko ureditev v Sloveniji.
Prva možnost je finančno velik zalogaj celo za velike davčne zavezance, zato je edina smiselna možnost, da se mali davčni zavezanec vključi v unijsko ureditev v Sloveniji. Osnovni namen unijske ureditve je zavezancem omogočiti, da v svoji matični državi obračunajo, poročajo in plačajo tuj DDV. Matična država igra vlogo posrednika, in sicer pobere dolgovani DDV od zavezancev in ga nakaže drugi državi EU.
Pred vstopom v unijsko ureditev mora mali davčni zavezanec ustrezno urediti svoj status. To naredi tako, da preko eDavkov odda vlogo DDV-P2, kjer označi, da želi pridobiti posebno DDV številko le za namene uporabe posebne unijske ureditve - polje 19 Opravljanje dobav/storitev po 130.c členu ZDDV-1 (unijska ureditev VEM). Po izdaji posebne DDV številke lahko nadaljuje s postopkom registracije v unijsko ureditev - registracija v OSS sistem.
Sklep
Mali davčni zavezanci imajo poseben status, zato zanje veljajo tudi nekoliko prilagojena DDV pravila. Za pravilno obdavčitev je potrebno najprej ustrezno opredeliti poslovni model oz. določiti fizični tok blaga. Šele, ko dobro poznamo poslovni model, lahko presojamo za kakšno vrsto prometa gre (promet v Sloveniji, tretjih državah ali EU) in kakšen je status kupca blaga. Pravilna opredelitev vseh naštetih dejavnikov daje ustrezno DDV rešitev konkretnega primera.
---------
