Iskani poklici so za mnoge neprivlačni
Delodajalci s področja kovinarstva in gradbeništva kljub številnim prijavljenim na zavodu za zaposlovanje težko najdejo delavce
Foto: (Janko Rath)
Brezposelni se ne zanimajo za prekvalifikacijo za poklice v gradbeništvu in kovinarstvu.
Zadnji čas je slišati že kot lajna: kljub (še vedno veliki) brezposelnosti delodajalci s področja kovinarstva, gradbeništva in kar je še podobnih tehniških dejavnosti ne dobijo dovolj delavcev. Prosta delovna mesta ostajajo nezasedena, mladi in manj mladi brez službe so raje, kot da bi se prekvalificirali v te poklice, še naprej kot brezposelni prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Strukturna brezposelnost je v tako imenovanem mariborskem bazenu velika.
Najbolj iskani kovinarji in gradbeniki
Najbolj iskani so, ugotavljajo na Območni službi Zavoda RS za zaposlovanje Maribor (OS ZRSZ), poklici s področja kovinarstva in strojništva (ključavničarji, orodjarji, strugarji, varilci, avtomehaniki, preoblikovalci, upravljavci CNC-strojev), elektrotehnike na vseh stopnjah, računalništva, gradbeništva (zidarji, tesarji, univerzitetni diplomirani inženirji gradbeništva), prometa (vozniki za prevoze v mednarodnem prometu), gostinstva in turizma (natakarji in kuharji) ter zdravstva (farmacevti in zdravniki), najmanj zaposlitvenih možnosti pa je za delavce v tekstilni stroki, živilski stroki (predvsem za slaščičarje in peke), pa administratorje, poslovne tajnike, kmetijske, kemijske, komercialne in aranžerske tehnike ter gimnazijske maturante. V nekaterih primerih pa delodajalci kljub temu, da je na zavodu med brezposelnimi precej prijavljenih s formalno ustrezno izobrazbo, le-teh ne zaposlijo. Razlog: manjkajo jim specifična znanja. "Lahko da imajo formalno izobrazbo, a v poklicu niso delali, nimajo prakse, ne dodatnih znanj, ki so zdaj potrebna. Tisti, ki so zaposleni v poklicu, jih pridobivajo sproti, ob delu, tisti, ki v poklicu ne dela, pa teh specifičnih neformalnih znanj ne pridobiva," pravi Blanka Štravs iz mariborskega zavoda za zaposlovanje. Tako je na zavodu tudi precej frizerjev, prodajalcev, administratorjev, poslovnih sekretarjev, ekonomskih tehnikov, ekonomistov in pravnikov. "V takih primerih so rešitve prekvalifikacije, dokvalifikacije. Danes ni več dovolj, da ima brezposelni formalno izobrazbo. Zahteve delodajalcev so čisto drugačne, kot so bile včasih, saj od kandidatov poleg formalne izobrazbe pričakujejo tudi dodatna znanja, na primer osnove dela z računalnikom, tujega jezika itd.," pravi Valentina Plemenitaš, direktorica Območne službe ZRSZ Maribor.
Raje na zavodu kot v kovinarstvu
Zakaj se ljudje ne odločajo za poklice, v katerih je najlažje najti zaposlitev? Vprašanje ostaja brez odgovora, jasno je le to, da ti poklici ta hip niso "moderni" in ne pritegnejo - ne le mladih, ampak tudi nekoliko starejših in torej zrelejših ljudi ne, za katere bi bilo pričakovati, da ne dajo več toliko na "imidž". Kakorkoli, dejstvo je, da to ni le mariborska ali pa slovenska zgodba, ampak tudi evropska, meni Valentina Plemenitaš. Otroci v "te šole" ne gredo radi in tudi odrasli, če imajo možnost preživetja z manjšim standardom, ne.
"Odrasli običajno dalj časa iščejo zaposlitev v svojem poklicu, preden se odločijo za prekvalifikacijo," pravi Plemenitaševa. "Ko jim ponudimo prekvalifikacijo v deficitarne poklice, je niso pripravljeni sprejeti. Brezposelni to utemeljijo s prepričanjem, da bodo našli zaposlitev v svojem poklicu. V razgovorih ugotovimo, da do "tega dela" nimajo afinitete, da jim ne ustreza. Prisila pa se nam ne zdi smiselna. Ob izvajanju delavnic Drugače o poklicih, v katerih predstavljamo deficitarne poklice, se nekateri raje odjavijo iz evidence brezposelnih kot pa, da bi izbrali prekvalifikacijo. Kar pa pomeni, da imajo ljudje verjetno še možnost kakšnega dodatnega zaslužka, morda delo na črno." Skratka, zanimanja za prekvalifikacijo v najbolj iskane poklice ni. Ljudje imajo drugačne želje: "Največji interes je za prekvalifikacijo v ekonomske tehnike. Teh prekvalifikacij zavod ne financira."
Četudi seveda ni mogoče z gotovostjo napovedati, da je sedanji razcvet kovinske industrije dolgoročen (ne nazadnje ima prav mariborski bazen izkušnjo, da lahko skorajda čez noč pride do velikanske spremembe), je vendarle mogoče upati, da bo veliko poslov, ki jih opravljajo manjša podjetja, trajnejšega značaja. Toliko bolj, ker se številna naročila zaradi nedoseganja kvalitete že vračajo iz delovno cenejše Kitajske nazaj v Evropo.
Več narediti za promocijo
Kaj torej narediti za to, da bi deficitarni poklici postali bolj privlačni? "Zdi se mi, da ima že sama beseda deficitaren poklic v sebi nekaj negativnega. Veliko bolje bi bilo, če bi govorili o perspektivnih ali pa iskanih poklicih," pravi Plemenitaševa. "Precej že delamo na tem, da bomo te poklice bolj promovirali. V kratkem se prav o tem dogovarjamo s predstavniki obrtne zbornice in še nekaterimi drugimi. Želimo si, da bi bil ta krog čim širši. S promocijo teh poklicev bi namreč morali začeti že v vrtcu, osnovni šoli, potem v srednji šoli ... Trudimo se - preko lokalnega zaposlitvega pakta smo za to že pridobili nekaj partnerjev, ker sami tega ne moremo financirati - da bi dobili displeje, ki bi jih namestili v naši avli in v Centru za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS), tam pač, kjer ljudje čakajo; na katerih bi na prijazen način predstavljali poklice pa dobre in uspešne podjetnike," pravi Plemenitaševa. "V zvezi s temi poklici je namreč veliko predsodkov in napačnih predstav," meni direktorica mariborskega zavoda za zaposlovanje.
Res pa je tudi še nekaj: čas je drugačen kot nekoč. "Včasih smo v osnovni šoli razvijali ročne spretnosti, pri tehniki smo rezljali, sestavljali in podobno. Zdaj se otroci ukvarjajo večinoma samo še z računalnikom," ugotavlja sogovornica.
Brezposelnost na mariborskem območju pada
Konec novembra je bilo na območju Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Maribor registriranih 10.957 brezposelnih ljudi, kar je za 13,6 odstotka manj kot pred letom dni oziroma za 13 odstotkov manj kot decembra 2006. Kljub tem razveseljivim številkam je stopnja registrirane brezposelnosti na mariborskem območju še vedno višja, kot je povprečje v Sloveniji; septembra je znašala 10,1 odstotka, v Sloveniji je bila 7,2-odstotna.