Za splošno informiranost C/P članka iz Financ,
Citat:
Pripravite se na dražja zavarovanja in bančne storitve
Monika Weiss
11.11.2014 00:01 / Finance 218/2014
Finančno ministrstvo pod vodstvom Dušana Mramorja je v zakonodajni postopek tudi uradno vložilo predloga zakonov, s katerima bosta s 1. januarjem 2015 zvišana davka, ki bremenita bančne provizije in zavarovalne premije.
In sicer s 6,5 na 8,5 odstotka. Mramor že v prihodnjem letu računa na dodatnih 30 milijonov evrov izkupička za proračun.Zaradi dviga davčnih stopenj si finančno ministrstvo (po lastnih projekcijah) obeta dodatnih 13 milijonov evrov od bank in zavarovalnih posrednikov, katerih storitve so obdavčene z davkom na finančne storitve.
Ta zdaj 6,5-odstotni davek se obračunava na tako rekoč vse provizije, ki jih banke zaračunavajo strankam (za dvige na bankomatih, plačilo položnic, odobritev posojila ali izdajo garancije...), bremeni pa tudi storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. Lani ga je država pobrala za 31,8 milijona evrov.Še 17 milijonov evrov pa si ministrstvo zaradi zvišanja davčne stopnje v letu 2015 obeta od zavarovalnic, ki so zavezanke za davek od prometa zavarovalnih poslov. Ta davek bremeni zavarovalne premije, lani pa ga je država pobrala za 65,4 milijona evrov.
Zavarovalnice že napovedujejo dvige...
Da bodo banke in zavarovalnice napovedani dvig davka prevalile na stranke - prebivalstvo in gospodarstvo, vsaj v zavarovalnicah že potrjujejo. V Zavarovalnici Triglav komentirajo: »Če do spremembe pride, bo treba prilagoditi nekatere segmente ponudbe, kar bi se lahko kazalo tako v spremembi vsebine zavarovanj kot tudi višine premije.« Slovensko zavarovalno združenje (SZZ) je finančnemu ministrstvu poslalo vrsto pripomb k napovedanemu dvigu davka, a nobena ne bo uslišana.
SZZ je želel, da bi se davek zvišal šele z aprilom 2015, kar bi zavarovalnicam omogočilo, da se tehnično pripravijo in obvestijo zavarovance. Predlagal je tudi, da se davek ne bi obračunal in plačal ob nastopu zavarovalnega primera (nastanek nezgodne invalidnosti, postavitev diagnoze »kritične bolezni«in pri rednem prenehanju dodatnega zavarovanja.
... bankam pa se odpravlja drug davek
Za banke oziroma bančne stranke bi moral biti dvig davka na finančne storitve manjši udarec oziroma celo razbremenitev. Ministrstvo namreč napoveduje, da bo sočasno z dvigom davka na finančne storitve, torej s 1. januarjem 2015, odpravilo davek na bilančno vsoto bank. Zadnjega zdaj banke letno obračunajo okoli 19 milijonov evrov, torej za šest milijonov evrov več, kot si ministrstvo v letu 2015 od bank dodatno obeta zaradi dviga davka na finančne storitve. A vprašanje je, ali banke res ne bodo dražile storitev.Dvig davka s 6,5 na 8,5 odstotka bo sicer neposredno udaril zavarovalne posrednike in zastopnike. GZS je predlagal, da se storitve omenjenih izločijo iz obdavčitve, a ministrstvo je vztrajalo, da čas za tako spremembo trenutno nikakor ni pravi.
Kompenzacija, ki to ni
Projekcije finančnega ministrstva sicer kažejo, da ne držijo napovedi vlade, da bo z dvigom davka na bančne provizije in zavarovalne premije zgolj »pokompenzirala« izpad, ki bo nastal z odpravo davka na bilančno vsoto bank. Številke namreč kažejo, da si bo ministrstvo s »kompenzacijo« dejansko zagotovilo za okoli deset milijonov evrov dodatnih davčnih prilivov.
