Odvajanje kajenja

Kot prvo je potrebno vedeti, da Champix ni čudežna tabletka. Odvajanje od kajenja je dolgotrajen (če ne doživljenjski) proces, ki zahteva ogromno motivacije in trdne volje.

Champix pravzaprav pomaga samo v delu odvajanja od kajenja, kjer obstaja neka fiziološka odvisnost od nikotina. Pri psihološki odvisnosti ne more prav dosti pomagati in tam pride do izraza človeška trma in strpno in razumevajoče okolje. Terapija s Champixom se torej osredotoča na začetni del odvajanja, kjer so najbolj izraziti odtegnitveni simptomi.

Kot drugo - potrebno se je zavedati, da obstajajo tudi druge terapije v zdravljenju nikotinske odvisnosti. Champix je sicer poseben ravno zaradi svojega prijemališča (več o tem v nadaljevanju), ampak vseeno menim, da se splača z osebnim zdravnikom (ali pa tu) pogovoriti še o ostalih možnostih. Nadomestna nikotinska terapija, zdravljenje z bupoprionom ali morda celo hipnoterapija (??).


Pfizerjev Champix je na tržišču že nekaj časa, njegova posebnost pa je v tem, da tekmuje z nikotinom za t. i. nikotinske receptorje, vendar jih pri tem manj vzdraži (je tako imenovani - delni agonist). V principu je tako, da nikotinski receptorji kar naenkrat postanejo zasedeni, vendar učinek ni tak, kot bi normalno bil. Posledično "pravi nikotin" nima več takšnega učinka in tudi če človek pokadi cigareto, mu ta (laično povedano) ne bo tako prijala.

Terapija je sestavljena iz dveh delov, uvodnega in nadaljevalnega. Zanimivo pri tem je, da si mora bodoči nekadilec izbrati točno določen datum, na katerega bo popolnoma opustil kajenje. Nato 14 dni pred tem začne jemati zdravila v naraščujočih odmerkih.

1. do 3. dan: 0,5 mg enkrat na dan
4. do 7. dan: 0,5 mg dvakrat na dan
8. dan do konca zdravljenja: 1 mg dvakrat na dan

Pri tem je potrebno poudariti, da prvih 14 dni kljub jemanju zdravil še vedno normalno kadi. Zaradi naraščujoče doze vareniclina (učinkovina v Champixu) v organizmu bodo cigareti vedno manj učinkoviti in popolno prenehanje po 14 dneh bo veliko lažje kot bi bilo drugače.

Nato se zdravilo v maksimalnem odmerku jemlje še nadaljnjih 10 tednov.


After that... smo pa v coni, kjer nastopi motivacija in kjer farmakologija praktično ne more nič več. V 10 tednih se najverjetneje izoblikuje že par pozitivnih simptomov prenehanja kajenja. Lažje dihanje, čiščenje kože, manj hripav glas... pač vse odvisno že od začetnih pogojev in vsakega posameznika... je pa vsekakor dodatna motivacija za nadaljnjo abstinenco.

Zdravilo se dobi na bel recept, 12 tedenska kura pa stane dobrih 200 evrov.


To bi bilo na kratko... če te zanimajo še kakšne podrobnosti, pa brez problema vprašaš. Sicer pa čestitke (tebi, oz. za kogarkoli že sprašuješ) že za motivacijo, da poišče pomoč in možnosti pri odvajanju!

Ko berem tole sem nekako v dilemi. Ali je to sploh možno ?
Naj najprej napišem ,da sem tudi sam "ozdravljen kadilec", dejstva pa so takšna da ne kadim že več kot dve leti ,tobak pa mi še vedno diši in očitno mi vedno bo.
Kaditi sem nehal ne bo mnapisal da naključno ,bilo je v ponedeljek , zjutraj smo sedeli v službi za kofetovo mizo in imel sem še tri cigarete katere sem skadil pri kavi . Ker pa sem imel neko nujno delo sem rekel bom šel po tobak ko bo kriza. Nekako sem prišel do malice ,prestal sem tudi kofe ob desetih, ob enih sem bil pa fertik. Pričelo me je dušit , padla je koncentracija,začel sem se trest.
Sodelavec mi je dal prepredzadnji cigaret in po par dimih sem bil spet in.....
Tisti večer sem skadil še enega , nasledni večer še enega in za enkrat nič več.
Mi pa prav paše med čik pavzami it s kadilci ven na "čik".
Aja ,skadil sem 2-3 škatle na dan skoraj dvajset let
Zato ti predlagam da počakaš na primeren trenutek in ne muči se z nekimi terapijami. Sam se poskušal večkrat nekaj na silo pa je bilo vedno samo slabše , pokadil sem pa vedno več.
Boš vidla ,če boš pozorna prišel bo pravi dan in vedela boš da je pravi. Potem pa samo še malo volje pa bo.

Vsekakor pohvale vredna odločitev in predvsem vztrajanje pri njej.

Moraš pa vedeti, da je odvisnost od cigaret zelo osebna in individualna zadeva. Vsak malo drugače dojema svojo odvisnost in se z njo spoprijema.

Zagotovo je najbolje, da se reče "zdej pa dost" in se neha. Idealno (poleg situacije seveda, kjer nekdo nikoli niti ni začel kaditi). Ampak malo ljudi premore takšno voljo in odločnost, da so sposobni prebroditi mnoge krize, ki spremljajo odtegnitev.

Večina "zdej pa dost" odločitev je (žal) medicinske narave. Žal je takrat kvaliteta življenja že toliko načeta, da je prenehanje na sploh pod velikim vprašajem, saj dejansko ne doprinese veliko pozitivnega.

Zato je tudi problematičen "tisti dan", ki ga omenjaš. Ob močno zmanjšani pljučni kapaciteti, da ne rečem raku... je - tisti dan - prišel prepozno.


Zato so se najverjetneje tudi razvile te metode. V smislu pomoči tistim, ki sicer želijo odnehati, vendar je odvisnost vseeno premočna in nikoli ne uspejo vzdrževati abstinence.




Kar pa se učinkovitosti Champixa tiče... dosti ljudi pohvali zadevo in se predvsem pohvali, da so prenehali. Sedaj, če je to zaradi tablet, je nesmiselno sklepati na podlagi parih opažanj. Moram pa priznati (in tudi napisal sem malo višje), da je mehanizem, ki stoji zadaj, zelo dodelan in prijemališče terapije na praktično idealnem mestu (torej vzporedno z nikotinom).

Moja izkušnja je drugačna.
Nikoli nisem kadil v stanovanju oz.pisarni, vedno zunaj oz. na balkonu. Po 18 letih, nekje škatla dnevno (ob 'priložnostih' več), sem se nekega mrzlega oktoberskega jutra, ko sem nase vlačil bundo in rinul na balkon, vprašal: ali mi je to res tako potrebno. Tisti dan mi je zvečer ostalo 4 ali 5 cigaret. Pokadil sem jih,en dim od vsake in se odločil: jutri neham. Če bo šlo prav, če ne - tudi prav. Žena je poštudirala šele popoldne ...
Po treh dneh se je začelo 'rabim cigareto'. Kak teden je trajalo, da ni bilo več 'rabim cigareto', so pa se začeli pomisleki - zakaj ne bi prižgal ? Ampak telesno pa sem se čisto v redu počutil. In ni bilo krize. Po treh tednih sem pozabil na cigarete.
Danes, po več kot štirih letih, se sploh ne spomnim na cigarete. Če bi vedel, da bo tako enostavno, bi cigarete pustil že prej.
Ne motijo me kadilci, ki kadijo vpričo mene, grozno pa mi smrdi obleka, če pride na obisk kadilec, ali pa, ko se vrnem iz kadilske družbe. Imam pa občutek, da je kadilcev občutno manj, kot pred leti. Predvsem pri populaciji 25+.

Sam sem se (po 20 letih kajenja) odločil v par sekundah. Leta nazaj sem dal obljubo in ko jo je bilo treba izpolnit, sem pač rekel OK, to je to, nehamo (zanimivo: mesece kasneje sem v torbi našel posušeno škatlo s par cigareti, očitno tisto, ob kateri sem rekel dosti). Ker je bilo to zvečer, 1 noč ni bilo krize, drugo pa huda (nič spal, švical, se tresel od mraza ipd). Po tem sem se ene 2 dni malo matral, da ne prižgem, še kak mesec sem v določenih situacijah avtomatsko prijel za žep, kjer sem ponavadi imel cigarete (ne da bi si jih želel, le gib je bil avtomatski), po tem me nikoli več ni prijelo ... In velja enako, kot pri postu zgoraj: po tem sem se večkrat spraševal, kaj hudiča je bilo na vsem skupaj tako hudega, da nisem mogel nehat prej???
Edini načrtni del vsega skupaj je bilo, da sem se kake pol leta izogbal jutranji kavi v kafiču, ker sem bil vajen pač kava+cigaret. Sem pač kakav ali čaj pil.

Skratka, moje mnenje: po moje je vask dovolj močan, da neha kadit brez tovrstnih terapij in metanja denarja skozi okno. Le malo je treba postavit stvari v perspektivo. Ja, mogoče je tečno eno noč ne spat. AMpak kaj je to recimo v primerjavi z napadom ledvičnih kamnov ali hudim zobobolom ali grdim glavobolom (praktično vsak je že kaj takega doživel, da je hujše od te krize). In tistih par dni ko je treba pazit? Nič v primerjavi z krizo v razmerju, službi, ko gre za biti ali ne biti. In tako naprej ...

Jaz sem kadil okrog 8 let pa to po 2 škatli cigaret na dan ali več ali pa tobak (najmočnejši) Samson običajno. Sem si sam rolal. Tobak mi je zadostoval za nekje 3-4 dni. Itak, da sem kadil brez filtra...
Kakor koli... Odločil sem se, da bom nehal s kajenjem in sicer sem si naredil en "načrt". Sprva sem si zastavil mejo maksimum 10 cigaret na dan. Bilo je zajebano, ker nisem bil samo 10 cigaret dnevno vajen. Toliko sem jih običajno skadil zjutraj
To je trajalo nekaj dni, mislim da 4 ali 5 dni po samo 10 cigaret dnevno, potem je sledil en dan z 7 cigaretami dnevno, potem pa še 4 ali 5 dni po 5 cigaret dnevno maksimum. Seveda sem si to lepo razdelil kdaj bom kakšnega skadil, sem pa bil ko zadet potem
Potem sem šel na max. 3 cigarete dnevno za ene par dni in na konci na en cigaret.
Sledil je popoln cut off!
Bilo je zajebano, še zdaj me malo vmes potegne ko direkt zavoham ob kakšnem lepem dnevu... Ahhhhh Ampak ok, greš naprej pa pozabiš na to, ni panike. Je pa problem prvih nekaj tednov je totalna jeba. Pa prve štiri mesece je bolj tako, tudi še težko, potem pa že počasi gre.
Samoobvladovanje in vztrajnost sta tukaj na dobri preizkušnji.
Aja, zdaj ne kadim že dve leti in pol.

še moja izkušnja:
kr na lepem me je spipalo, pa sem se odločil da ne prižgem več cigarete. 2 tedna je blo res nikotinske krize (so mi pomagale nikorete), potem ene 3 mesce nisem pil alkohola, zdaj pa je s5 vse po starem, le brez cigaret. cigarete mi daj smrdijo. 1.1.2009 ob 0.00 bo 2 leti odkar sem nehal kadit (kadil 6 let 1-2 škatli na dan).

še ena ozdravljena kadilka

Kadila sem 10 let, dnevno ziher škatlo za vikende dve ali več če je blo treba. Odvisno kako dolgo smo žurali. Potem pa sva en dan zvečer z mojim jedla pico in po njej se je valda strašno prilegel cigaret. Imela sva samo še dva in reče on kaj če bi nehala. Sem rekla prav, skadila sva zadnji čik in pri tem je ostalo.

Da bi bla potem kakšna telesna kriza se ne spomnim, očitno je nisva imela ker drgač bi se spomnila. Bol je blo tisto, k si šel zjutraj na kofe pa nisi imel rok kam dat, da ne omenim kako je postalo čez noč kofe zanič (sam tudi tega sem se hitro navadila). Al pa v službi k si rečeš to naredim pol grem pa na čik ... Valda, da je bilo treba malo samokontrole sam kot so že predhodniki rekli, če bi vedela, da je tako lahko bi nehala že zdavnaj.

Danes mi občasno kakšen dimček še zadiši, sam prižgala pa ne bi niti pod točko razno. Cigareta se bojim k hudič križa. Ker če bi enega bi potem celo škatlo. Če bi bila zmožna kadit do 5 cigaret na dan al pa samo k greš kam v družbo potem sploh ne bi poskušala nehat, ker se mi zdi da je to še neka zdrava meja, sam kaj k tako nisem mogla.

In zdaj, po petih letih od kar ne kadim več vem kaj pomeni k mi je prej kdo rekel da smrdiš po cigaretih. OGABNO

Zato sem jaz najprej zjutraj odklopil kavo. Ko sem začel nazaj pit kavo, sem pa ugotovil, da je šele brez cigareta dobra ...

Se podpišem pod tole. Če si zadeve porihtaš v glavi, potem enostavno nehaš kadit in basta. Been there, done that.
Če je samo želja, ni pa volje, ti pa nobena kemija, obliži in ostala navlaka ne bodo pomagali.
Tudi jaz sem se verjetno par mesecev igral z raznimi pepelniki, kozarci in vsem ostalim, kar sem našel na mizah. Kaj drugega hujšega (abstinenčne krize v pravem pomenu besede) ni bilo.

KSZ

Kolega in njegova punca sta šla v Lj na akupunkturo, ko sta šla nazaj, noben več ni kadil. Tudi želje nima, je rekel in sploh ga nič ne moti. Prej je skadil več kot škatlo dnevno.

Če bi sam razmišljal o tem, bi šel k istemu ali na hipnozo (ali kaj že to je) nekam v Poreč.

Pa se še jaz javim.
Kadil sem dobrih 10 let,zadnja leta do 2 škatlici dnevno.Eno jutro se zbudim pa seveda pomislim na cigarete.Imel sem še 4 v škatljici.Grem ven kadit, pa si mislim zakaj sploh kadim,zakaj ne bi prenehal?Pokadil sem vse cigarete ki sem jih imel in si rekel,sedaj pa res probam nehat.In abstinenca še kar traja.Sedaj že 7 leto.Mi pa še včasih cigaret zadiši,ampak samo za trenutek.Morem pa reči da mi je sedaj cool da greš v lokal pa ne smrdiš po čikih.Tale protikadilski zakon je bomba.

Saj prenehati kaditi sploh ni tako težko kot eni pravijo, razen mogoče če kadiš 20+ let

ksz

Kadim že kakih 12, 13 let. Več kot polovico tega časa sem pokadil vsaj eno škatlo na dan, raje več kot manj. Potem pa sem prešaltal najprej na lažje cigarete - enake, kot jih je kadila žena, tako da sem zdaj nekako na do 5 cigaretov na dan. Kar pokadim, pokadim z užitkom in ne zato da kadim, ker pač kadim - navajen sem bil kadit recimo ob delu, recimo v garaži ipd, sem kadil vmes, potem pa sem si še vsake toliko čik pavzo vzel. Na ta način sem pokadil ogromno, pa tudi recimo v kafičih se hitro nabere.
Zdaj v glavnem zmanjšujem, upam, da mi bo uspelo nehat. Nočem nekaj na silo, raje neham postopoma, tako da jih na koncu niti ne bom več pogrešal. Ker sem že zdaj na relativno majhni "dozi" razmišljam o nicorette. Bom še videl... ker so mi cigareti včasih en tak blow-off - ko mi vse dokur.či grem na čik in malo preštudiram. Ampak to je samo izgovor, tega se dobro zavedam. Nehal bom, sedaj je to le še vprašanje časa...

Zaradi teh petih cigaretov dnevno te ne bo pokopalo.
Moje mnenje; Če lahko držiš količino ti kar kadi dalje

ksz

Sam nikoli nisem kadil, lahko pa povem kako je stric prenehal ki je kadil 28 let

Oba z bratrancom sta bila strastna kadilca , tako da jima "šteka" zadostovala za tri dni (včasih tudi ne)
Je imel v stanovanju še mladeniča ki se je po treh poizkusih prenehanja cigaretom ni mogel reči NE in
mu zatrjeval da on po vseh teh letih lahko v enem dnevu to naredi!
Seveda smo vsi vrtal v njega "Kdaj bo to" in na lepem pride iz službe pa reče: NEHU SM

Nikoli več ni prižgal, priznal mi je pa da je imel hudo krizo cca 14 dni ...

Skratka poznam še enega gospoda ki je kadil izključno na balkonu in v službi (20 let), ko je pri zdravnici
dobil napotke da ima njegov sin "začetek astme" je cigarete odložil v ordinaciji in NIKOLI več ni prižgal

Skratka mislim da se vse DA, če je le močna volja

Seveda se da. Moj stari je kadil 30 let po 2-3 škatle dnevno, po 2 infarktu mu je doktor pojasnil da bo tretji tudi zadnji, pa je tisti hip nehal. Menda niti ni bilo težko, ko so se mu zaluštale, se je le spomnil, kako ga je stisnilo ...