Predlog finančnega ministrstva o pavšalni obdavčitvi zajema podjetnike in majhna podjetja z največ tremi zaposlenimi, meja prihodkov za možnost tovrstne izbire pa bi bila določena prav glede na število zaposlenih.
Na finančnem ministrstvu za zdaj razmišljajo predvsem o nadgradnji sistema normiranih odhodkov. Samostojni podjetniki in preostali samozaposleni (na primer novinarji, odvetniki, kulturni delavci) s prihodki do 42 tisoč evrov letno namreč že zdaj lahko namesto dejanskih stroškov uveljavljajo 25 odstotkov normiranih stroškov.
Višja meja in višji normirani odhodki …
Predlog finančnega ministrstva, ki smo ga zasledili na spletnih straneh Trgovinske zbornice Slovenije, mejo za vključitev v sistem normiranih odhodkov dviguje na 50 tisoč evrov letnih prihodkov za samostojnega podjetnika in svobodne poklice, ki ne zaposlujejo drugih delavcev. Ti bodo lahko uveljavili normirane odhodke v višini 50 odstotkov.
Pri 38 tisočakih skoraj 2800 evrov manj dohodnine
Izračunali smo, koliko manj davčnega bremena bi imel samostojni podjetnik brez zaposlenih v primeru, da bi lahko uveljavljal 50 odstotkov normiranih odhodkov in ne zgolj 25 odstotkov, kot predvideva obstoječa zakonodaja. Vzeli smo primer podjetnika brez vzdrževanih družinskih članov, ki bi imel na letni ravni 38 tisoč evrov prihodkov.
Davčno osnovo bi si tako znižal z normiranimi odhodki v višini 19 tisoč evrov, s prispevki za socialno varnost v višini 8376 evrov (gre za podatek za april, mesečno pri teh prihodkih prispevki "stanejo" okoli 700 evrov) in s splošno dohodninsko olajšavo, ki je za leto 2011 znašala 3144 evrov. Tako bi osnova za odmero dohodnine znašala 7480 evrov, kar pomeni plačilo 1197 evrov dohodnine. Po sedanjem sistemu je način izračuna enak, le normiranih stroškov bi bilo v konkretnem primeru zgolj 9500 evrov, zaradi česar bi bila osnova za odmero dohodnine bistveno višja, 16.980 evrov. Temu primerno bi bila višja tudi dohodnina, saj bi znašala 3985 evrov, torej kar 2788 evrov več.
… in še dejanski stroški dela za zaposlene
Novost je uvedba kombinacije normiranih in dejanskih stroškov dela. Tisti samostojni podjetniki, ki bodo zaposlili enega delavca in bodo imeli od 50 do 62 tisoč evrov prihodkov, bodo lahko uveljavljali 45 odstotkov normiranih prihodkov in dejanske stroške zaposlenega v delovnem razmerju. V tretjem razredu bodo tisti z letnimi prihodki od 62 do 74 tisoč evrov, ki bodo uveljavljali 40 odstotkov normiranih odhodkov in imajo zaposlena dva delavca. V četrtem razredu pa bodo tisti samostojni podjetniki s tremi zaposlenimi, katerih letni prihodek je večji od 74 tisoč evrov in manjši od 86 tisoč evrov. Njim bodo "dacarji" priznali 35 odstotkov normiranih odhodkov.
Normirani odhodki tudi za mikropodjetja
Podobno bi od zdaj veljalo tudi za mikropodjetja, a le, če imajo največ enega zaposlenega. Tisti, ki nimajo zaposlenih, bodo lahko uveljavili 70 odstotkov normiranih odhodkov, a le, če imajo največ 38 tisoč evrov letnih računovodskih prihodkov. Če imajo enega zaposlenega, se prag poviša na 50 tisoč evrov, normiranim stroškom v višini 50 odstotkov pa bodo lahko pri nižanju davčne osnove prišteli še dejanske stroške dela redno zaposlenega delavca.
Kaj pa vnaprej določen znesek davka?
Že v samem predlogu so na ministrstvu za finance zapisali, da gre za okvirni delovni predlog, ki ga bodo glede na analize in utemeljene pripombe zainteresiranih prilagajali in dopolnjevali. Zagovorniki še bolj preprostega sistema predlagajo, da bi zavezancem, ki bi bili upravičeni do pavšalne obdavčitve, preprosto odmerili fiksni letni znesek glede na dosežen letni promet.
Poenostavitve in prihranki v postopkih
V obeh primerih bi bila za to skupino davčnih zavezancev poglavitna prednost razbremenitev stroškov, časa in naporov, ki jih morajo zdaj namenjati knjigovodstvu in preostalim davčnim administrativnim formalnostim. Uvedba fiksnih zneskov davka glede na promet bi sicer pripeljala še do večjih postopkovnih poenostavitev.
Pri zdajšnjem sistemu plačevanja davkov so zavezanci bolj naklonjeni uveljavljanju dejanskih stroškov, pri čemer se pri navajanju odhodkov pojavljajo tudi "kreativni prijemi", zato bi višji odstotek normiranih stroškov v končnem seštevku lahko prinesel več tako zavezancem kot tudi državni malhi.
Pavšalna obdavčitev je izbira, ne obveznost
Ne nazadnje v predlogu pavšalne obdavčitve vlada vidi spodbudo rasti podjetništva in zajezitvi sive ekonomije. Toda podjetniki še ne morejo vedeti, ali bi bila morebitna nova možnost zanje finančno ugodnejša. Lahko bodo še naprej ostali pri zdajšnjem načinu pobiranja davkov, ker je pavšalna obdavčitev predvidena kot izbira, ne kot spremenjen način obračunavanja davčnih obveznosti.
Uskladiti z vso davčno zakonodajo
Vsekakor pa bi uvedba pavšalne obdavčitve dosegla poln učinek šele, ko bi bila primerno usklajena z drugo davčno zakonodajo. Tako je, denimo, smiselno izenačiti zgornjo mejo prihodkov pri pavšalni obdavčitvi s spodnjim pragom obveznega vstopa v sistem davka na dodano vrednost (DDV), kajti tudi ta zahteva obvezno vodenje poslovnih knjig. Trenutno je vstop v sistem DDV obvezen za vse, ki dosegajo več kot 25 tisoč evrov letnih prihodkov, zato se ob predlogu uvedbe pavšalnega davka ne izključuje možnosti, da bi ta pogoj ustrezno spremenili.
Obrtniki predlagajo 75 odstotkov normiranih odhodkov in bistveno višji prag
Na Obrtni zbornici Slovenije že dalj časa opozarjajo, da je veljavna pavšalna obdavčitev zasebnikov neugodna glede na povprečen odnos med ustvarjenimi prihodki in dejanskimi odhodki v slovenskem malem gospodarstvu. Zato predlagajo, da bi normirano priznane odhodke povečali na 75 odstotkov in to možnost ponudili vsem z manj kot 400 tisoč evrov letnega prihodka.
Srdjan Cvjetoviæ, Gašper Lubej
Foto: Reuters
VIR: http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2012/05/podjetnikom_do_50_odstotkov_normiranih_odhodkov.aspx
Na finančnem ministrstvu za zdaj razmišljajo predvsem o nadgradnji sistema normiranih odhodkov. Samostojni podjetniki in preostali samozaposleni (na primer novinarji, odvetniki, kulturni delavci) s prihodki do 42 tisoč evrov letno namreč že zdaj lahko namesto dejanskih stroškov uveljavljajo 25 odstotkov normiranih stroškov.
Višja meja in višji normirani odhodki …
Predlog finančnega ministrstva, ki smo ga zasledili na spletnih straneh Trgovinske zbornice Slovenije, mejo za vključitev v sistem normiranih odhodkov dviguje na 50 tisoč evrov letnih prihodkov za samostojnega podjetnika in svobodne poklice, ki ne zaposlujejo drugih delavcev. Ti bodo lahko uveljavili normirane odhodke v višini 50 odstotkov.
Pri 38 tisočakih skoraj 2800 evrov manj dohodnine
Izračunali smo, koliko manj davčnega bremena bi imel samostojni podjetnik brez zaposlenih v primeru, da bi lahko uveljavljal 50 odstotkov normiranih odhodkov in ne zgolj 25 odstotkov, kot predvideva obstoječa zakonodaja. Vzeli smo primer podjetnika brez vzdrževanih družinskih članov, ki bi imel na letni ravni 38 tisoč evrov prihodkov.
Davčno osnovo bi si tako znižal z normiranimi odhodki v višini 19 tisoč evrov, s prispevki za socialno varnost v višini 8376 evrov (gre za podatek za april, mesečno pri teh prihodkih prispevki "stanejo" okoli 700 evrov) in s splošno dohodninsko olajšavo, ki je za leto 2011 znašala 3144 evrov. Tako bi osnova za odmero dohodnine znašala 7480 evrov, kar pomeni plačilo 1197 evrov dohodnine. Po sedanjem sistemu je način izračuna enak, le normiranih stroškov bi bilo v konkretnem primeru zgolj 9500 evrov, zaradi česar bi bila osnova za odmero dohodnine bistveno višja, 16.980 evrov. Temu primerno bi bila višja tudi dohodnina, saj bi znašala 3985 evrov, torej kar 2788 evrov več.
… in še dejanski stroški dela za zaposlene
Novost je uvedba kombinacije normiranih in dejanskih stroškov dela. Tisti samostojni podjetniki, ki bodo zaposlili enega delavca in bodo imeli od 50 do 62 tisoč evrov prihodkov, bodo lahko uveljavljali 45 odstotkov normiranih prihodkov in dejanske stroške zaposlenega v delovnem razmerju. V tretjem razredu bodo tisti z letnimi prihodki od 62 do 74 tisoč evrov, ki bodo uveljavljali 40 odstotkov normiranih odhodkov in imajo zaposlena dva delavca. V četrtem razredu pa bodo tisti samostojni podjetniki s tremi zaposlenimi, katerih letni prihodek je večji od 74 tisoč evrov in manjši od 86 tisoč evrov. Njim bodo "dacarji" priznali 35 odstotkov normiranih odhodkov.
Normirani odhodki tudi za mikropodjetja
Podobno bi od zdaj veljalo tudi za mikropodjetja, a le, če imajo največ enega zaposlenega. Tisti, ki nimajo zaposlenih, bodo lahko uveljavili 70 odstotkov normiranih odhodkov, a le, če imajo največ 38 tisoč evrov letnih računovodskih prihodkov. Če imajo enega zaposlenega, se prag poviša na 50 tisoč evrov, normiranim stroškom v višini 50 odstotkov pa bodo lahko pri nižanju davčne osnove prišteli še dejanske stroške dela redno zaposlenega delavca.
Kaj pa vnaprej določen znesek davka?
Že v samem predlogu so na ministrstvu za finance zapisali, da gre za okvirni delovni predlog, ki ga bodo glede na analize in utemeljene pripombe zainteresiranih prilagajali in dopolnjevali. Zagovorniki še bolj preprostega sistema predlagajo, da bi zavezancem, ki bi bili upravičeni do pavšalne obdavčitve, preprosto odmerili fiksni letni znesek glede na dosežen letni promet.
Poenostavitve in prihranki v postopkih
V obeh primerih bi bila za to skupino davčnih zavezancev poglavitna prednost razbremenitev stroškov, časa in naporov, ki jih morajo zdaj namenjati knjigovodstvu in preostalim davčnim administrativnim formalnostim. Uvedba fiksnih zneskov davka glede na promet bi sicer pripeljala še do večjih postopkovnih poenostavitev.
Pri zdajšnjem sistemu plačevanja davkov so zavezanci bolj naklonjeni uveljavljanju dejanskih stroškov, pri čemer se pri navajanju odhodkov pojavljajo tudi "kreativni prijemi", zato bi višji odstotek normiranih stroškov v končnem seštevku lahko prinesel več tako zavezancem kot tudi državni malhi.
Pavšalna obdavčitev je izbira, ne obveznost
Ne nazadnje v predlogu pavšalne obdavčitve vlada vidi spodbudo rasti podjetništva in zajezitvi sive ekonomije. Toda podjetniki še ne morejo vedeti, ali bi bila morebitna nova možnost zanje finančno ugodnejša. Lahko bodo še naprej ostali pri zdajšnjem načinu pobiranja davkov, ker je pavšalna obdavčitev predvidena kot izbira, ne kot spremenjen način obračunavanja davčnih obveznosti.
Uskladiti z vso davčno zakonodajo
Vsekakor pa bi uvedba pavšalne obdavčitve dosegla poln učinek šele, ko bi bila primerno usklajena z drugo davčno zakonodajo. Tako je, denimo, smiselno izenačiti zgornjo mejo prihodkov pri pavšalni obdavčitvi s spodnjim pragom obveznega vstopa v sistem davka na dodano vrednost (DDV), kajti tudi ta zahteva obvezno vodenje poslovnih knjig. Trenutno je vstop v sistem DDV obvezen za vse, ki dosegajo več kot 25 tisoč evrov letnih prihodkov, zato se ob predlogu uvedbe pavšalnega davka ne izključuje možnosti, da bi ta pogoj ustrezno spremenili.
Obrtniki predlagajo 75 odstotkov normiranih odhodkov in bistveno višji prag
Na Obrtni zbornici Slovenije že dalj časa opozarjajo, da je veljavna pavšalna obdavčitev zasebnikov neugodna glede na povprečen odnos med ustvarjenimi prihodki in dejanskimi odhodki v slovenskem malem gospodarstvu. Zato predlagajo, da bi normirano priznane odhodke povečali na 75 odstotkov in to možnost ponudili vsem z manj kot 400 tisoč evrov letnega prihodka.
Srdjan Cvjetoviæ, Gašper Lubej
Foto: Reuters
VIR: http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2012/05/podjetnikom_do_50_odstotkov_normiranih_odhodkov.aspx
