Citat:
Ko bom umrl
Ko bom umrl, me nikar ne pokopljite med
mrtva trupla — v grobu je tesno. Pod brezo
me brez krste položite, ko mesec bo
prijadral na nebo.
Tam bom s steklenimi očmi strmel v modrino neba,
ki z zvezdami se pogovarja, in šum vetrov poslušal,
ki v tišino noči pojo, dokler ne vstane zarja.
Ko bom umrl, me na polje ponesite, brez
križa, krste, solz in vzdihovanja, in me pod
belo brezo položite zvečer, ko mrak v njej
lepe sanje sanja.
