Najtežja odločitev v življenju?
- Ustvarjalec teme sad
- Začetni datum
ni ravno težka odločitev, ampak se mi zdi, da je glavni FORK bil ko greš na faks (ali pa ko se odločaš za poklic)... potem spoznaš določeno strujo ljudi ki so pač v tisti veji in ti to potem, ta poznastva oblikujejo lajf... sploh tistim ki nekak nimajo prijateljev in gredo šutdirat v drug kraj, kjer dobijo povsem novo izkušnjo.
Tako mislim zase vsaj. Nekih težkih odločitev ni bilo (to je sicer relativno)..sem bolj flow man (bo kak bo), in precej nestresno. očitno.
Tako mislim zase vsaj. Nekih težkih odločitev ni bilo (to je sicer relativno)..sem bolj flow man (bo kak bo), in precej nestresno. očitno.
Pri meni dosedaj ni bilo nekih težkih odločitev, so vse naravno prišle.
Bilo več njih. Na koncu ko sprejmes odločitev ne smeš več razmišljati ali je dobra ali slaba. Vsaka je dobra. Če je bila pametna je pa druga tema 
ampak ne smeš se obremenjevati, ker drugače samo še stagniras v življenju
ampak ne smeš se obremenjevati, ker drugače samo še stagniras v življenju
Najbolj stresne situacije v življenju so ločitev, menjava službe in selitev. Vsi smo že imeli vsaj eno tako izkušnjo.
Meni je bila ena taka menjava službe. Iz udobne, primerno plačane, kjer pa sem nekako stagniral, skočiti na nov vlak, novim izzivom naproti, novim obrazom, negotovosti v takratni ekonomski situaciji... Ali sem se prav odločil, je bilo na začetku pogosto vprašanje. Danes ne obžalujem, niti nisem človek, ki bi obžaloval odločitve za nazaj. Takrat se tako odločiš, ker misliš da je prav.
Meni je bila ena taka menjava službe. Iz udobne, primerno plačane, kjer pa sem nekako stagniral, skočiti na nov vlak, novim izzivom naproti, novim obrazom, negotovosti v takratni ekonomski situaciji... Ali sem se prav odločil, je bilo na začetku pogosto vprašanje. Danes ne obžalujem, niti nisem človek, ki bi obžaloval odločitve za nazaj. Takrat se tako odločiš, ker misliš da je prav.
Pred 30 leti sva s prijateljem kopala luknje v peskokopu, ko se je na oba zrušila skoraj navpična stena peska. Meni se je uspelo skopati ven, njemu ne. Slišal sem ga kričati, nisem pa točno vedel, kje je. Odločitev je bila med tem ali ga sam poskusim izkopati ali pa grem po pomoč in s tem zgubim dragocen čas. Odločil sem se za drugo.. Skupaj smo ga odkopali, nekajkrat so ga oživljali, na koncu je bilo z nekaj vmesnimi komplikacijami ok.
Danes je medicinski tehnik z dve leti starim otrokom.
Najverjetneje bi se danes odločil enako.
Danes je medicinski tehnik z dve leti starim otrokom.
Najverjetneje bi se danes odločil enako.
Za selitev imaš prav. Odločitev je bila enostavna, samo opremljanje novega stanovanja pa jajc. Dobro, da se je žena tudi angažirala, sicer bi bilo precej stresno vse skupaj.
Res je, selitev je še ena taka situacija. Ravno zdaj sem v obdobju, ko se zaradi dogodka izpred nekaj mesecev, odločamo za selitev. To pa potegne za sabo spet kup vprašanj. Trenutna situacija ni najbolj optimistična, gradbeni stroški so šli v nebo, se lotiti adaptacije ali ostati kjer smo ali bomo obžalovali odločitev... Kaj bo to pomenilo za partnerski odnos, bom čez čas še finančno preskrbljen... Niso pa to vprašanje o življenju in smrti. Ali pač?
Če kaj ne razumem pa je vprašanje glede partnerskega odnosa. Halo,s partnerjem si skupaj v dobrem in slabem. Pridejo vzponi in padci, pa saj smo odrasli ljudje. Ne more nas ena finančna kriza razdvojiti. Edino kar ne sme biti je varanje partnerja ok pa nasilje seveda.
Drgač pa ti želim vse dobro,držim pesti za tebe in družino,pa čeprav sva različna glede več stvari.
Res je kar si napisal. Glede partnerskih odnosov pa, so vzponi in padci, v vseh še tako uspešnih zakonih, partnerstvih, sodelovanjih... Ko je odnos na preizkušnji se pokaže kako trden je le ta. Saj veš finance so le eden izmed trigerjev... pa najstniki, tašče in tasti, služba... pomanjkanje časa za tiste trenutke, ki delajo zvezo trdno.
ko pogledam malo naokoli in koliko je locitev... je ocitno veliko premalo tistih trenutkov, ki krepijo vezo.
Kaj misliš zakaj? Ti jaz povem ni več obojestranskega spoštovanja ni več potrpljenja, samo še pehanje za financami,vožnja otrok,pa vrednot ni več.
Saj zato sem te vprašal, če je to ok. Ker si napisal, da edino varanja in nasilja ne sme biti.
Najtežje odločitve so meni bile dveh tipov:
1. opcije zgledajo približno enako, nobena nima nekih hudih minusov ali plusov, ampak z odločitvijo za eno odpade druga in se ni mogoče premisliti;
in 2. obstaja opcija z velikimi prednostmi ampak potegne za sabo tudi dosti minusov (npr. napornega dela, odrekanja, ipd), v primerjavi z udobnim statusom quo.
Zaenkrat sem s svojimi odločitvami zadovoljna, Še posebej s tistimi, ki so zahtevale kar nekaj "trpljenja", da se doseže cilj.
1. opcije zgledajo približno enako, nobena nima nekih hudih minusov ali plusov, ampak z odločitvijo za eno odpade druga in se ni mogoče premisliti;
in 2. obstaja opcija z velikimi prednostmi ampak potegne za sabo tudi dosti minusov (npr. napornega dela, odrekanja, ipd), v primerjavi z udobnim statusom quo.
Zaenkrat sem s svojimi odločitvami zadovoljna, Še posebej s tistimi, ki so zahtevale kar nekaj "trpljenja", da se doseže cilj.
