Za čim se je kolcalo kleru v letih 1945-1991:
KLIK.
Skratka, gradiva o gospodarskem delovanju Cerkve ni in ga po mojem tudi nikoli ne bo.
Cerkev je hotela torej sistematično in dolgoročno obvladati vso družbo, vsa njena področja. To ji je med obema vojnama tudi uspelo.
Je kdo tedaj problematiziral dejstvo, da so bili župniki hkrati tudi gospodarski upravitelji, nekakšni menedžerji, kot bi rekli danes?
Ne, to je bilo samoumevno. Tako kot kasneje v partiji.
Kmeta, ki na volitvah ni volil SLS, so takoj izključili iz zadruge.
Če nisi bil pripadnik Cerkve, si bil izločen iz velikega dela gospodarskega življenja.
Visoki kler je živel dokaj razkošno, glede na tedanje razmere seveda. Škofje so imeli na voljo udobne hiše, razkošne rezidence, denimo dvorec Goričane. (No saj sedaj ni nič drugače)
Nemci so Cerkvi brez skrupulov odvzeli skoraj vso lastnino, mnoge cerkve so spremenili v vojašnice in skladišča. V internih navodilih okupatorja je po obisku Himmlerja aprila 1941 v Mariboru pisalo, da je treba »zaplembo smatrati za povračilni ukrep za protinemško vedenje slovenskih cerkvenih ustanov«, cerkveno posest pa so nameravali uporabiti »za krepitev nemškega in nemštvu prijaznega kmetijstva«. Čedalje manj mi je jasno, odkod tako navdušenje klera nad Švabi)
Po drugi strani so se v Cerkvi vedno izogibali temu, da bi vodili poslovne knjige in natančno poročali, koliko denarja so dobili za krste, poroke, pogrebe itd. Ves čas so bile problematične tudi nabirke
V knjigi je najti tudi podatek, da so sodno preganjali 58 duhovnikov, ker naj bi utajili davek…
Prepričan sem, da je bilo davčnih utajevalcev med duhovniki še mnogo več. (No zdaj vidmo poglavitni razlog, zakaj jim komunisti niso bili všeč)
Kljub temu Cerkev vse do današnjih dni ni bila nikoli zadovoljna s svojim gmotnim položajem in državnimi subvencijami.
Takoj ko se je pokazalo, da je to mogoče, je Cerkev obnovila svoje privilegije in nadaljevala s politiko, ki jo je začela pred drugo svetovno vojno.
Duhovniki še vedno minimizirajo svoje dohodke, da lahko plačujejo nižjo dohodnino, nadzora nad tem ni. Darovi Cerkvi še vedno niso obdavčeni, država nad tem nima nobenega pregleda. V cerkvene bilance še pogledati ne more, ker jih v Cerkvi ne objavljajo več. Vsi proračunski uporabniki morajo do centa prikazati porabo in oddati poročila. Le Cerkvi tega ni treba storiti.
Tudi dober članek: http://www.mladina.si/151265/kriz-in-kapital/
KLIK.
Skratka, gradiva o gospodarskem delovanju Cerkve ni in ga po mojem tudi nikoli ne bo.
Cerkev je hotela torej sistematično in dolgoročno obvladati vso družbo, vsa njena področja. To ji je med obema vojnama tudi uspelo.
Je kdo tedaj problematiziral dejstvo, da so bili župniki hkrati tudi gospodarski upravitelji, nekakšni menedžerji, kot bi rekli danes?
Ne, to je bilo samoumevno. Tako kot kasneje v partiji.
Kmeta, ki na volitvah ni volil SLS, so takoj izključili iz zadruge.
Če nisi bil pripadnik Cerkve, si bil izločen iz velikega dela gospodarskega življenja.
Visoki kler je živel dokaj razkošno, glede na tedanje razmere seveda. Škofje so imeli na voljo udobne hiše, razkošne rezidence, denimo dvorec Goričane. (No saj sedaj ni nič drugače)
Nemci so Cerkvi brez skrupulov odvzeli skoraj vso lastnino, mnoge cerkve so spremenili v vojašnice in skladišča. V internih navodilih okupatorja je po obisku Himmlerja aprila 1941 v Mariboru pisalo, da je treba »zaplembo smatrati za povračilni ukrep za protinemško vedenje slovenskih cerkvenih ustanov«, cerkveno posest pa so nameravali uporabiti »za krepitev nemškega in nemštvu prijaznega kmetijstva«. Čedalje manj mi je jasno, odkod tako navdušenje klera nad Švabi)
Po drugi strani so se v Cerkvi vedno izogibali temu, da bi vodili poslovne knjige in natančno poročali, koliko denarja so dobili za krste, poroke, pogrebe itd. Ves čas so bile problematične tudi nabirke
V knjigi je najti tudi podatek, da so sodno preganjali 58 duhovnikov, ker naj bi utajili davek…
Prepričan sem, da je bilo davčnih utajevalcev med duhovniki še mnogo več. (No zdaj vidmo poglavitni razlog, zakaj jim komunisti niso bili všeč)
Kljub temu Cerkev vse do današnjih dni ni bila nikoli zadovoljna s svojim gmotnim položajem in državnimi subvencijami.
Takoj ko se je pokazalo, da je to mogoče, je Cerkev obnovila svoje privilegije in nadaljevala s politiko, ki jo je začela pred drugo svetovno vojno.
Duhovniki še vedno minimizirajo svoje dohodke, da lahko plačujejo nižjo dohodnino, nadzora nad tem ni. Darovi Cerkvi še vedno niso obdavčeni, država nad tem nima nobenega pregleda. V cerkvene bilance še pogledati ne more, ker jih v Cerkvi ne objavljajo več. Vsi proračunski uporabniki morajo do centa prikazati porabo in oddati poročila. Le Cerkvi tega ni treba storiti.
Tudi dober članek: http://www.mladina.si/151265/kriz-in-kapital/
, ki pomeni "nerazumen strah". Izraz pomeni iracionalno sovraštvo do Kristusa, kristjanov oz. do krščanstva na splošno. V tem okviru govorimo tudi o nestrpnosti proti kristjanom in njihovi diskriminaciji. Nestrpna in diskriminatorna dejanja so posledica nasprotovanja posameznim razsežnostim krščanske vere ali moralnih stališč, ki so bistveni del krščanske vere. Prav tako se med ta dejanja uvrščajo izrecni predsodki zoper kristjane in krščanstva kot celote. Na družbeni ravni to lahko vodi do napadov v obliki negativnih stereotipov in socialne izključenosti, na pravni ravni se to kaže na primer z diskriminatorno zakonodajo ali pristranskimi sodbami sodišča, na politični ravni pa se kaže v izključitvi kristjanov iz družbenega in političnega življenja.
