Slučajno sem naletel na ta članek:
Denar za podjetnike ni samo na bankah
Ko podjetnik potrebuje denar za novo naložbo, najprej pomisli na banko. In potem mu včasih uspe dobiti posojilo, drugič ne. Toda banke niso edini vir, na katerega se lahko obrne podjetnik. V Sloveniji imamo na voljo kar nekaj finančnih virov, pogosto so celo primernejši od bančnih posojil.
Včasih po ugodna sredstva sploh ni treba hoditi daleč, saj mnoge občine svojim podjetnikom subvencionirajo del bančne obrestne mere in včasih zagotovijo tudi garancijo za najem posojila. Na voljo pa je še vrsta drugih virov.
Na vrh straniNa vrh strani
Slovenski podjetniški sklad
Slovenski podjetniški sklad bi moral biti prvi zunanji vir, na katerega pomisli podjetnik, ko potrebuje naložbeni denar. Ta sklad s sedežem v Mariboru ponuja ugodne kredite in nepovratna sredstva podjetjem v vseh razvojnih fazah, torej tudi tistim, ki šele razmišljajo o ustanovitvi podjetja. Sklad objavlja razpise praviloma v prvi polovici leta, zato bodite v prihodnjih mesecih posebej pozorni.
Slovenski podjetniški sklad ponuja pet različnih oblik pomoči, in sicer:
1.
Posredne dolgoročne investicijske kredite s subvencijami
2.
Posredne dolgoročne investicijske kredite za podjetja iz določenih regij
3.
Neposredne kredite za nova podjetja
4.
Mikrokredite za mala podjetja
5.
Garancije za dolgoročne investicijske kredite s subvencijami
Internet:
www.podjetniskisklad.si/
Na vrh straniNa vrh strani
Regionalne garancijske sheme
Regionalne garancijske sheme prav tako kot nacionalni podjetniški sklad zagotavljajo finančne vire za razvoj malih in srednje velikih podjetij. Za razliko od omenjenega sklada pa so organizirane na ravni regij, zato podpirajo le podjetja s sedežem v svojih regijah. Garancijske sheme delujejo v večini regij, točneje na Dolenjskem, v Prekmurju, Posavju, Južni Primorski, Severni Primorski, Gorenjski, Koroški, Zasavju, Podravju in Osrednji Sloveniji.
Garancijske sheme ponujajo podjetjem garancije, s katerimi podjetja zavarujejo bančna posojila. Pri večini shem lahko podjetja na ta način zavarujejo do 50 odstotkov vrednosti bančnega posojila.
Na vrh straniNa vrh strani
Ekološki sklad Republike Slovenije
Eko sklad podjetjem, posameznikom, ustanovam in lokalnim skupnostim namenja ugodne kredite in poroštva za okoljske naložbe. Vsako leto objavi več razpisov za kreditiranje naložb v gospodarjenje z odpadki, varstvo voda, zmanjšanje porabe energije in zmanjšanje onesnaženja zraka. Nominalne obrestne mere za kredite so na splošno za odstotek višje od inflacije, ročnost kreditov pa je razmeroma dolga, do 15 let. Seveda ima vsak razpis svoje pogoje, zato jemljite te številke zgolj v orientacijo.
Internet:
www.ekosklad.si/
Na vrh straniNa vrh strani
Razpisi ministrstev
Razvoj podjetništva z ugodnimi finančnimi spodbudami spodbuja kar nekaj ministrstev. Vsako ministrstvo ponuja strogonamenska sredstva, ki jih je treba vložiti za vnaprej predpisane projekte.
Ministrstvo za gospodarstvo vsako leto objavi več razpisov za spodbujanje podjetništva in dvig konkurenčnosti gospodarstva. Subvencije so namenjene za vlaganja v tehnološki razvoj, izobraževanje, uvajanje standardov kakovosti, promocijo v tujini, povezovanje podjetij in tako naprej.
Internet:
www.mg-rs.si/
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prav tako objavlja več razpisov za spodbujanje podjetništva. Večina razpisov je sicer namenjenih izobraževalnim in drugim ustanovam, ki ponujajo infrastrukturo za razvoj podjetništva. Med drugimi razpisi velja omeniti razpis za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v malih in srednje velikih podjetjih v letih 2005 in 2006. Ministrstvo sofinancira do 35 odstotkov stroškov raziskovalno razvojnih projektov, ki so povezani s tehnološko izboljšavo proizvodnega procesa in/ali proizvoda, kakor tudi z uvajanjem novih tehnologij in/ali proizvodov. Če podjetje pri razvoju sodeluje z univerzo, inštitutom ali drugimi zunanjimi ustanovami znaša subvencija celo do 35 odstotkov.
Internet:
www.mvzt.gov.si/
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve objavlja predvsem razpise, povezane z zaposlovanjem težje zaposljivih oseb. Tako se lahko obrnete nanj, če želite zaposliti invalida, delavce, starejše od 50 let, ali dolgotrajno brezposelne osebe. Ministrstvo prav tako ponuja nepovratna sredstva za izobraževanje nekateri ogroženih skupin brezposelnih oseb.
Internet:
www.sigov.si/mddsz/
Na vrh straniNa vrh strani
Za podjetnike iz manj razvitih regij
Samostojni podjetniki in podjetja, ki vlagajo v demografsko ogroženih regijah in na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, bi nujno morali poznati še ponudbi dveh ustanov.
Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj ponuja ugodne finančne vire za naložbe v postavitev novega proizvodnega obrata, širitev obstoječega obrata in za začetek nove dejavnosti. Agencija poleg tega izvaja tudi nekatere evropske programe, kot sta na primer Phare in Interreg.
Internet:
www.gov.si/arr/
Javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja ponuja zelo ugodne kredite za financiranje razvojnih podjetniških projektov. Na zadnjem razpisu so bila podjetnikom na voljo posojila z obrestno mero EURIBOR + 0,35 odstotka in EURIBOR + 1 odstotek. Ročnost kreditov je bila do 20 let z možnostjo petletnega moratorija.
Internet:
www.rdf-sklad.si/
Na vrh straniNa vrh strani
Kje dobiti lastniški kapital?
Doslej smo opisali, kje vse lahko dobite posojila in subvencije. Kaj pa, če želite razvoj podjetja financirati s trajnimi sredstvi, torej z lastniškim kapitalom?
Skladi tveganega kapitala so na Zahodu priljubljena oblika financiranja hitro rastočih podjetij, predvsem s področja visokih tehnologij. Skladi vlagajo v podjetja z visokim potencialom rasti, nato pa čez pet, sedem let lastniški delež prodajo drugemu vlagatelju. Seveda, po možnosti za nekajkrat višji znesek.
V Sloveniji se ta oblika financiranja še ni dobro uveljavila. Sklade lahko naštejemo na prste ene roke, prav tako pa tudi uspešnih naložb ni dosti več. Kakorkoli, ko potrebujete denar za intenziven razvoj podjetja in če je vaš trg ves svet, se vam splača obrniti na naslednje sklade oziroma upravitelje: Alpe Adria Venture Fund (trenutno ima na voljo dovolj denarja za še nekaj projektov), KD Group (ustanavljajo sklad s 70 milijoni evrov),Sklad tveganega kapitala Nove Ljubljanske banke (na voljo ima 5 milijonov evrov). Obstaja še sklad Prophetes, ki pa trenutno nima na voljo denarja za nove projekte.
Dobri skladi podjetjem, v katera vlagajo, zagotavljajo tudi stalno strokovno podporo pri poslovanju. V podjetja pogosto »pripeljejo« vsaj še toliko denarja od drugih vlagateljev (posameznikov, ustanov), kot ga sama vložijo.
Med ponudniki lastniškega kapitala je treba omeniti še Klub poslovnih angelov, ki deluje pod okriljem Javne agencije za tuje naložbe in podjetništvo. Klub sam nima na voljo denarja, zato pa združuje podatke o zasebnih vlagateljih (poslovnih angelih) in podjetnikih, ki povprašujejo po lastniškem kapitalu. Tam torej lahko spoznate posameznike, ki bi bili pripravljeni vložiti denar v vaše podjetje. Podatki o vlagateljih so anonimni vse do takrat, ko potencialni vlagatelj pristane na srečanje z vami.
Internet:
www.pcmg.si
Seveda lahko poskušate lastniški kapital zbrati tudi z javnoponudbo delnic. Žal je tovrstnih primerov pri nas izredno malo. Samo izdati delnice ni pretirano zahtevno, strožji so pogoji za uvrstitev delnic v kotacijo Ljubljanske borze. V tem primeru boste morali izdati vsaj za 250 milijonov delnic. V javno ponudbo boste morali ponuditi vsaj 25 odstotkov izdanih delnic in zbrati boste morali najmanj 150 delničarjev.
Internet:
www.ljse.si/
Na vrh straniNa vrh strani
Ne pozabite na sredstva Evropske unije
S tem seznama vseh virov financiranja še nismo izčrpali. Med domačimi viri je zanimiva vsaj še ponudba Slovenske izvozne družbe, ki ponuja ugodna posojila, garancije in zavarovanja za izvozne posle.
Posebno poglavje pa so sredstva, ki jih za razvoj podjetništva namenja Evropska unija. Za nekatere evropske programe je treba vloge poslati neposredno v Bruselj, za druge pa se denar deli posredno prek posameznih članic (torej preko slovenskih ustanov). Slednja možnost je videti preprostejša, vendar zna včasih naša država pogoje za pridobitev denarja zaostriti tudi čez tiste meje, ki jih postavlja Bruselj.
VIR
