Članek je zaklenjen, zato v celoti:
Kavcija za embalažo pijač: Pijačarji in ministrstvo za, “komunalci” proti
Združenje industrije pijač predlaga uvedbo kavcijskega sistema in kavcijo v višini 20 centov. Nasprotniki predloga pa menijo, da je to drag sistem, ki je ozko osredotočen zgolj na embalažo pijač.
V Sloveniji se na letni ravni zbere okoli 8400 ton odpadnih PET-plastenk, medtem ko v tem času ustvarimo okoli 105.000 ton odpadne komunalne embalaže. Fotografija je simbolična. (Foto: Bojan Velikonja)
Skladno z okoljskimi cilji Evropske unije bo treba do leta 2025 zbrati 77 odstotkov odpadnih plastenk v državi, do leta 2030 pa 90 odstotkov. Prav tako mora biti do leta 2025 v PET-plastenkah 25-odstotna vsebnost reciklata, do leta 2030 pa 30-odstotna. Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Uroš Vajgl pri tem izpostavlja, da je v Sloveniji že vzpostavljeno ločeno zbiranje odpadkov, pri katerem smo v vrhu EU. A kljub temu na ministrstvu ocenjujejo, da okoljskih ciljev ne bo mogoče doseči drugače kot z vpeljavo kavcijskega sistema. Ali je res tako, so skušali dognati na razpravi v državnem svetu, kjer so mnenja soočili zagovorniki in nasprotniki uvedbe kavcijskega sistema.
Generalna direktorica direktorata za okolje na MOPE Tanja Bolte med drugim navaja rezultate sortirne analize smeti, ki je bila izvedena letos pozimi. Ta je pokazala, da med plastičnimi embalažami za enkratno uporabo, ki se znajdejo v koših, prevladujejo vsebniki pijač – tetrapaki in plastenke. Pri tem pojasnjuje, da mora Slovenija odločitev glede uvedbe kavcijskega sistema sprejeti do leta 2027, ko bo morala evropsko komisijo obvestiti, če kavcijskega sistema ne bo uvedla, in predstaviti načrt, kako namerava doseči okoljske cilje. V primeru odločitve za kavcijski sistem mora Slovenija do takrat sprejeti še potrebno zakonodajo in sistem vpeljati, kar po izkušnjah držav, ki so uvedle tovrstni sistem, traja od leta in pol do dveh let.
Za uvedbo kavcijskega sistema si prizadevajo tudi v Združenju industrije pijač pri GZS, ki ga vodi Marian Šefčovič, sicer direktor Radenske. V združenju predlagajo, da bi sistem vključeval vse PET-plastenke in pločevinke, ki so pred tem vsebovale brezalkoholne pijače, embalirano vodo, sokove in nektarje, pivo ter mešane pijače na osnovi piva ali vina z volumnom od 0,1 litra do 3 litre. Pri tem bi višina kavcije znašala 0,20 evra brez DDV. Sami menijo, da bi morali kavcijski sistem uvesti že leta 2026. Pri tem še pravi, da je dostopnost materialov eden glavnih razlogov, zakaj si pijačarji prizadevajo za uvedbo kavcijskega sistema.
Ali res potrebujemo kavcijski sistem?
Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG) Sebastijan Zupanc pravi, da v Sloveniji že potekajo priprave na uvedbo kavcijskega sistema, kar je zapisano tudi v koalicijski pogodbi, a sam poudarja, da bi morali najprej na podlagi strokovne razprave šele ugotoviti, ali tak sistem sploh potrebujemo. »Vzpostavili bomo zelo drag sistem, ki bo preusmeril pozornost občanov v kavcijske materiale, druge materiale za ločeno zbiranje pa bo razvrednotil,« tudi Igor Petek iz družbe Publikus opozarja, da zadeva ni enoznačna. Kot pravi, lahko uvedba kavcijskega sistema res privede do porasta ločenega zbiranja v določenem segmentu in zmanjšanja smetenja, a se prednosti sistema večinoma izgubijo zaradi stroškov izvedbe in osredotočenosti zgolj na embalažo pijač. Sam ocenjuje, da današnji sistem zbiranja odpadne embalaže v rumenih zabojnikih »od vrat do vrat« predstavlja najvišji standard zbiranja in omogoča dosego vseh okoljskih ciljev. Kavcijski sistem bo na drugi strani zajel PET-plastenke, ki predstavljajo samo odstotek vseh komunalnih odpadkov in okoli 7,5 odstotka mešane komunalne odpadne embalaže, opozarja Petek.
Tudi dr. Primož Gabrič, direktor dejavnosti ravnanja z odpadki v Salomonu, meni, da bi lahko večji učinek dosegli z nadgradnjo trenutnega sistema s temeljitim ciljnim sortiranjem, medtem ko bi imel kavcijski sistem po njegovem mnenju zanemarljiv učinek: »Ker se osredotoča samo na najbolj reciklabilen material, za katerega je že danes vsem v interesu, da ga izločijo, saj največ stane. Vso preostalo plastiko, ki je v resnici veliko bolj problematična, pa zanemarja.«
Eko krog: Razlika je v transparentnosti
V okoljski nevladni organizaciji Eko krog že leto in pol gradijo kampanjo za uvedbo kavcijskega sistema. Kot pravi predstavnica Eko kroga Erika Oblak, na podlagi preučevanja evropskih kavcijskih sistemov ugotavljajo, da tovrstni sistemi zagotavljajo visoko kakovost zbranega materiala in omogočajo večkratno recikliranje v zaprtih krogih znotraj industrije pijač: »Velika razlika med kavcijskim in obstoječim sistemom je v transparentnosti. V kavcijskem sistemu je na podlagi črtne kode zabeležena vsaka embalaža, ki je dana na trg, vrnjena in poslana v recikliranje.« Kavcijski sistem so v Evropi že uvedle Danska, Estonija, Finska, Hrvaška, Islandija, Litva, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Slovaška in Švedska, v prihodnjih dveh letih pa ga bosta uvedli tudi Avstrija in Madžarska.
Kavcija za embalažo pijač: Pijačarji in ministrstvo za, “komunalci” proti
Združenje industrije pijač predlaga uvedbo kavcijskega sistema in kavcijo v višini 20 centov. Nasprotniki predloga pa menijo, da je to drag sistem, ki je ozko osredotočen zgolj na embalažo pijač.
V Sloveniji se na letni ravni zbere okoli 8400 ton odpadnih PET-plastenk, medtem ko v tem času ustvarimo okoli 105.000 ton odpadne komunalne embalaže. Fotografija je simbolična. (Foto: Bojan Velikonja)
Skladno z okoljskimi cilji Evropske unije bo treba do leta 2025 zbrati 77 odstotkov odpadnih plastenk v državi, do leta 2030 pa 90 odstotkov. Prav tako mora biti do leta 2025 v PET-plastenkah 25-odstotna vsebnost reciklata, do leta 2030 pa 30-odstotna. Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Uroš Vajgl pri tem izpostavlja, da je v Sloveniji že vzpostavljeno ločeno zbiranje odpadkov, pri katerem smo v vrhu EU. A kljub temu na ministrstvu ocenjujejo, da okoljskih ciljev ne bo mogoče doseči drugače kot z vpeljavo kavcijskega sistema. Ali je res tako, so skušali dognati na razpravi v državnem svetu, kjer so mnenja soočili zagovorniki in nasprotniki uvedbe kavcijskega sistema.
Generalna direktorica direktorata za okolje na MOPE Tanja Bolte med drugim navaja rezultate sortirne analize smeti, ki je bila izvedena letos pozimi. Ta je pokazala, da med plastičnimi embalažami za enkratno uporabo, ki se znajdejo v koših, prevladujejo vsebniki pijač – tetrapaki in plastenke. Pri tem pojasnjuje, da mora Slovenija odločitev glede uvedbe kavcijskega sistema sprejeti do leta 2027, ko bo morala evropsko komisijo obvestiti, če kavcijskega sistema ne bo uvedla, in predstaviti načrt, kako namerava doseči okoljske cilje. V primeru odločitve za kavcijski sistem mora Slovenija do takrat sprejeti še potrebno zakonodajo in sistem vpeljati, kar po izkušnjah držav, ki so uvedle tovrstni sistem, traja od leta in pol do dveh let.
Za uvedbo kavcijskega sistema si prizadevajo tudi v Združenju industrije pijač pri GZS, ki ga vodi Marian Šefčovič, sicer direktor Radenske. V združenju predlagajo, da bi sistem vključeval vse PET-plastenke in pločevinke, ki so pred tem vsebovale brezalkoholne pijače, embalirano vodo, sokove in nektarje, pivo ter mešane pijače na osnovi piva ali vina z volumnom od 0,1 litra do 3 litre. Pri tem bi višina kavcije znašala 0,20 evra brez DDV. Sami menijo, da bi morali kavcijski sistem uvesti že leta 2026. Pri tem še pravi, da je dostopnost materialov eden glavnih razlogov, zakaj si pijačarji prizadevajo za uvedbo kavcijskega sistema.
Ali res potrebujemo kavcijski sistem?
Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG) Sebastijan Zupanc pravi, da v Sloveniji že potekajo priprave na uvedbo kavcijskega sistema, kar je zapisano tudi v koalicijski pogodbi, a sam poudarja, da bi morali najprej na podlagi strokovne razprave šele ugotoviti, ali tak sistem sploh potrebujemo. »Vzpostavili bomo zelo drag sistem, ki bo preusmeril pozornost občanov v kavcijske materiale, druge materiale za ločeno zbiranje pa bo razvrednotil,« tudi Igor Petek iz družbe Publikus opozarja, da zadeva ni enoznačna. Kot pravi, lahko uvedba kavcijskega sistema res privede do porasta ločenega zbiranja v določenem segmentu in zmanjšanja smetenja, a se prednosti sistema večinoma izgubijo zaradi stroškov izvedbe in osredotočenosti zgolj na embalažo pijač. Sam ocenjuje, da današnji sistem zbiranja odpadne embalaže v rumenih zabojnikih »od vrat do vrat« predstavlja najvišji standard zbiranja in omogoča dosego vseh okoljskih ciljev. Kavcijski sistem bo na drugi strani zajel PET-plastenke, ki predstavljajo samo odstotek vseh komunalnih odpadkov in okoli 7,5 odstotka mešane komunalne odpadne embalaže, opozarja Petek.
Tudi dr. Primož Gabrič, direktor dejavnosti ravnanja z odpadki v Salomonu, meni, da bi lahko večji učinek dosegli z nadgradnjo trenutnega sistema s temeljitim ciljnim sortiranjem, medtem ko bi imel kavcijski sistem po njegovem mnenju zanemarljiv učinek: »Ker se osredotoča samo na najbolj reciklabilen material, za katerega je že danes vsem v interesu, da ga izločijo, saj največ stane. Vso preostalo plastiko, ki je v resnici veliko bolj problematična, pa zanemarja.«
Eko krog: Razlika je v transparentnosti
V okoljski nevladni organizaciji Eko krog že leto in pol gradijo kampanjo za uvedbo kavcijskega sistema. Kot pravi predstavnica Eko kroga Erika Oblak, na podlagi preučevanja evropskih kavcijskih sistemov ugotavljajo, da tovrstni sistemi zagotavljajo visoko kakovost zbranega materiala in omogočajo večkratno recikliranje v zaprtih krogih znotraj industrije pijač: »Velika razlika med kavcijskim in obstoječim sistemom je v transparentnosti. V kavcijskem sistemu je na podlagi črtne kode zabeležena vsaka embalaža, ki je dana na trg, vrnjena in poslana v recikliranje.« Kavcijski sistem so v Evropi že uvedle Danska, Estonija, Finska, Hrvaška, Islandija, Litva, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Slovaška in Švedska, v prihodnjih dveh letih pa ga bosta uvedli tudi Avstrija in Madžarska.
