Ni čisto tako
Najprej: podatki na CDju so zapisani v obliki luknjic in ravnin, ki dajo logične 0 in 1, in včasih se pač zgodi, da bralnik sfali kakšno...
Običajni Data CD-ROM ima podatke zapisane v takšnem zapisu, ki ga je mogoče 1:1 kopirati brez težav, saj poznamo metodo CRC (ciklično preverjanje redundance), s katero "vidimo", da je pri branju zapisa prišlo do napake (in nato branje ponovimo). Kako je to izvedeno, bo znal razložiti kdo drug, po kmečko lahko rečemo, da je od 8ih bitov v bajtu eden namenjen kontrolni vsoti, in če kateri od 7ih bitov ne štima, vsota ni pravilna in tako računalo ve, da je treba branje ponoviti.
Glasbeni CDji pa, pazi, tega mehanizma sploh nimajo! Glasba je bila od samega začetka namenjena samo branju, in kar predvajalnik prebere, pač pošlje ojačevalcu in konec.
Do težav pri predvajanju glasbe (to je branje z 1x hitrostjo, 150 KB/s) v veeeeliki večini primerov ne pride, zaplete pa se pri kopiranju, ki se izvaja pri večkrtniku te hitrosti (lahko 4x, 8x, 16x, itd.), kjer do napak pri branju prihaja naravnost množično
To se sliši na vsakem malo boljšem avdio sistemu (za 1000 EUR si ga lahko sestaviš sam) kot pokljanje, ki se sliši v ozadju.
Zato je bilo včasih priporočilo za vse domače pirate brati avdio cedeje pri čim manjši hitrosti, 4x ali vsaj 8x. Z leti, ko CD-ROM enote postajajo vse hitrejše, je to vedno težje, nekatere namreč tega sploh ne znajo več oz. jih do tega niti današnji programi ne znajo pripraviti...
Skratka, tudi jaz kupujem samo še originalne CDje
