Celo poletje so slovenski kmetje na ljubljanski tržnici prodajali (slovenske) breskve in nektarine po 3-6 evrov. Od začetka po 5-6 evrov, kasneje so ceno s težkim srcem znižali za en ali dva evra.
Nesprejemljivo, celo bolno mi je, da kmet nabere 150 kg nekega sadja in s prodajo le-tega v enem dnevu zasluži 600 evrov, kar je solidna delavska plača. 150 kg sadja se da vejetno nabrati v dnevu, dveh, prodati pa v enem dnevu. Stroški najema štanta so, kot sem slišal, zamerljivi. Gorivo do Ljubljane pa stane tja med 15 in 30 evrov.
Prepodajalci na lj. tržnici pa kupijo te breskve (ki pridejo od bog ve kje) za 1.20 - 1.40 evra (tako mi je rekel Bosanec-preprodajalec) in jih prodajajo po 1.99 evra, največ po 2,50. In se jim splača. Ker na štantu ne prodajajo samo breskve. In se splača uvozniku. In se splača očitno tudi kmetu v državi, kjer so sadje pridelali.
Slovenski kmet, pa kot rečeno, hoče po možnosti zaslužiti vsak dan eno slovensko delavsko plačo. In v hlevu ima pogosto dva traktorja. Vsak je vreden (s priključki) 100.000 do 150.000 evrv.
Delavka/delavec pa se hebe 10, z vožnjo pa tudi 12 ur dnevno (in več), pogosto 26 dni mesečno, za 400 - 600 evrov.
Moj komentar: Hudič naj vzame slovenskega kmeta!!!
In ne mi s takimi: pa ti delaj na kmetiji. Ogromna večina kmetov kupi nov hladilnik, ko se mu nepopravljivo pokvari, z levo roko. Delavec pa mora fehtati pri sodelavcih, znancih, sorodnikih, prositi za posojilo sindikat.
Kmete je treba privit, saj lahko s svojim delom + prodajo na črno (meso itd.) + prodajo lesa (in še čem), dobro zaslužijo, pa tudi utajijo davke.
In kako naj utaji davke slovenski delavec?
In koliko lahko letno prihrani slovenski delavec?
In koliko slovenski kmet ki ima hišo, gospodarsko poslopje, traktorje in ostalo ordje, bio predelavo, pa še kakšno sobico kdaj odda (na črno)?
