In še začetek strategije:
Predgovor
S prizadevanji v smeri blaženja podnebnih sprememb in s povečevanjem cen energije,
kmetijska in gozdarska biomasa ponovno pridobivata na pomenu. Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano se zaveda, da sta kmetijstvo in gozdarstvo med sektorji, ki jih bodo
morebitne večje podnebne spremembe najbolj prizadele in želi kar največ prispevati k
blaženju podnebnih sprememb. V sklopu teh prizadevanj podpira tudi proizvodnjo zelene
energije na kmetijah s tem, da daje v kmetijstvu prednost izrabi odpadne biomase, v
gozdarstvu pa gozdni biomasi, za katero ni zanimanja, da bi jo predelali v izdelke. Na
področju izrabe odpadne biomase in biomase, ki ne konkurira hrani in izdelkom iz lesa,
želimo postati vodilna stroka. Vemo, da je to mogoče le z iskanjem novih tehnoloških rešitev,
tako pri pridobivanju biomase kot pri njenem izkoriščanju in da to terja znatne vložke tako v
iskanje novega, kot tudi v širjenje obstoječega znanja.
Priložnosti, ki jih nudi pridobivanje energije iz kmetijske in gozdarske biomase želimo
izkoristiti ob čim manjših tveganjih. Prepričani smo, da je to mogoče le ob upoštevanju
naravnih danosti in posebnosti kmetijskega prostora. Velikost naprav za proizvodnjo
energije mora biti prilagojena razpoložljivim surovinam, shema podpor za proizvodnjo
energije pa velikosti slovenskih kmetij. Pri proizvodnji električne energije mora biti poleg
tega omogočeno koristno koriščenje toplotne energije. Posebnosti kmetijskega prostora
narekujejo tudi omejeno rabo glavnih pridelkov z njiv, ki jih je smiselno uporabiti za
proizvodnjo energije le, če z njimi omogočimo izkoriščanje energije sicer neizkoriščenega
potenciala, kot je energija živinskih gnojil.
Povzetek
Strategija izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva opredeljuje vizijo in vlogo
kmetijstva in gozdarstva na področju prizadevanj za povečanje zagotavljanja obnovljivih
virov energije v Sloveniji do leta 2020. Obravnava rabo gozdne in kmetijske biomase za
proizvodnjo toplotne in električne energije in pridelovanje oljnic za pridobivanje biodizla in
pogonskih olj. Izhodišče strategije je, da je treba v največjem obsegu izkoristiti potencial za
proizvodnjo energije iz kmetijske in gozdne biomase, ob tem pa upoštevati družbeno,
gospodarsko in okoljsko sprejemljivost rabe omenjenih virov, s poudarkom na zavedanju, da
je primarna naloga kmetijstva pridelava hrane, primarna vloga gozdarstva pa zagotavljanje
surovine za izdelke iz lesa. Ocenjeni potencial gozdne biomase v bruto končni rabi energije
za leto 2020 znaša 6.420 GWh, potencial kmetijske biomase pa 1.683 GWh. Oba vira skupaj
predstavljata 51,5 % potreb po obnovljivih virih energije, ki jih za leto 2020 predvideva
Akcijski načrt za obnovljive vire energije. Ocenjen gozdni potencial temelji na možnem
poseku brez hlodovine, s tem, da strategija upošteva načelo, da se tudi z okroglim lesom
slabše kakovosti najprej pokrijejo potrebe lesnopredelovalne industrije. Kmetijski potencial
za pridobivanje bioplina temelji v prvi vrsti na neizkoriščenem potencialu živinskih gnojil,
rastlinske odpadne biomase in organskih odpadkov. Uporabo rastlin omejuje na strniščne
dosevke in travinje, vključevanje glavnih posevkov mora biti nadzorovano. Predvideno je
povečanje pridelave oljne ogrščice za proizvodnjo biodizla in pogonskih olj. Gre za njivske
površine, na katerih oljna ogrščica izboljšuje kolobar. Poleg osnovnih strateških usmeritev so
Gradivo za javno razpravo
2
v strategiji predstavljene tudi usmeritve, ki so specifične za posamezne energente in
mehanizmi za uresničitev ciljev, ki med drugim predvidevajo izdelavo ločenih akcijskih
načrtov spodbujanja rabe gozdne biomase za energetske namene, spodbujanja rabe kmetijske
biomase za proizvodnjo bioplina in spodbujanja pridelave surovin za proizvodnjo biogoriv v
prometu.
1. Uvod
Kmetijska in gozdna biomasa imata pomembno vlogo pri reševanju dveh osnovnih
izzivov evropske energetske politike – to sta zmanjšanje odvisnosti od uvožene energije
in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki so posledica zelo obsežne rabe fosilnih
goriv. Iz ciljev nacionalnih akcijskih načrtov za obnovljive vire energije sledi, da naj bi
leta 2020 na ravni EU-27 biomasa prispevala 19,1 % vseh virov obnovljive električne
energije in 77,6 % vse obnovljive energije za ogrevanje in hlajenje1. Poleg tega naj bi
neposredna uporaba biodizla, bioetanola in drugih biogoriv prispevala 90,5 % vse
obnovljive energije v prometu. Pri iskanju rešitev za doseganje dokaj ambicioznih ciljev
na področju zagotavljanja obnovljivih virov energije se številne države, med njimi tudi
Slovenija, ukvarjajo z vprašanjem rabe kmetijskih pridelkov v energetske namene in s
tem povezano prehransko varnostjo na ravni posameznih držav in celotnega planeta.
Vprašanje zagotavljanja obnovljivih virov energije se s tem postavlja v širši kontekst.
Ob dejstvu, da so za vse članice EU zelo jasno (kvantitativno) določeni cilji na področju
zagotavljanja obnovljivih virov energije ugotavljamo, da so cilji na področju
samooskrbe s hrano dokaj ohlapni in prepuščeni posameznim članicam. Obstaja
nevarnost, da bomo v želji po energiji zanemarili primarno vlogo kmetijstva, t.j.
pridelovanje kakovostne, varne in cenovno dostopne hrane. Namen pričujoče strategije
je postaviti okvir za povečanje proizvodnje energije iz kmetijske in gozdne biomase, ob
upoštevanju razpoložljivih potencialov in na način, ki ne bo ogrozil prehranske
varnosti in okolja.
2. Cilj in izhodišče
Strategija izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva opredeljuje vizijo in vlogo
kmetijstva in gozdarstva na področju prizadevanj za povečanje zagotavljanja
obnovljivih virov energije v Sloveniji do leta 2020. Izhodišče strategije je, da je treba v
največjem obsegu izkoristiti potencial za proizvodnjo energije iz kmetijske in gozdne
biomase, ob tem pa upoštevati družbeno, gospodarsko in okoljsko sprejemljivost rabe
omenjenih virov, s poudarkom na zavedanju, da je primarna naloga kmetijstva
proizvodnja hrane, primarna vloga gozdarstva pa zagotavljanje surovine za izdelke iz
lesa. Priložnosti, ki jih nudi povečanje obsega rabe kmetijske in gozdarske biomase v
energetske namene je treba izkoristiti v dobro razvoju dopolnilnih dejavnosti na
podeželju. Strategija obravnava le biomaso, ki izhaja neposredno iz kmetijstva in
gozdarstva. Ostanki lesno predelovalne in živilsko predelovalne industrije, kakor tudi
odslužen les, biološko razgradljivi komunalni odpadki, blato čistilnih naprav in
pregnito blato iz anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov niso
obravnavani.
1 Beurskens in Hekkenberg: Renewable Energy Projections as Published in the National Renewable Energy
Action Plans of the European Member States, European Environmental Agency, 2011
Gradivo za javno razpravo
3
3. Usmeritve in zaveze Slovenije glede zagotavljanja energije iz obnovljivih virov
Marca 2007 je Evropski svet potrdil obvezni cilj 20 % deleža energije iz obnovljivih
virov (OVE) v skupni porabi energije EU do leta 2020. Ob tem je določil tudi najmanj 10
% delež biogoriv v porabi bencina in dizelskega goriva v prometu, ki ga morajo doseči
vse države članice. Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih
virov2, določa cilje za posamezne članice. Obveznosti posameznih članic se med seboj
razlikujejo, določene pa so tako, da zagotavljajo 20 % delež obnovljivih virov v končni
bruto porabi energije Skupnosti. Za Slovenijo je določeno, da mora do leta 2020 doseči
najmanj 25 % delež OVE v rabi bruto končne energije. Velja tudi najmanj 10-odstotni
cilj za OVE v prometu, ki je bil določen enotno za vse države.
Vlada RS je julija 2010 sprejela Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje
2010-2020 (AN OVE). V AN OVE so podane ocene po potrebnih količinah energije iz
obnovljivih virov za doseganje ciljev, ki jih predpisuje direktiva 2009/28/ES. V AN OVE
je naveden pričakovani prispevek posameznih tehnologij k doseganju zavezujočih
ciljev do leta 2020, predlagani pa so tudi ukrepi za doseganje teh ciljev. V AN OVE so
ocenjene količine domače lesne biomase iz gozdov in drugih gozdnih površin za
proizvodnjo energije (do leta 2020). Potencial kmetijskih rastlin za proizvodnjo energije
v AN OVE ni bil ocenjen.
