Mogoče sem se obrnil ravno na "pravi" forum. Mogoče se kdo ukvarja z vinogradništvom in tudi sadjarstvom. Zanima me kakšen vpliv ima polivanje gnojevke v spomladanskem, poletnem času v vinogradu in sadovnjaku ? Pozitiven ali negativen ? Ker sosed poliva gnojevko 20 metrov od trt grozdja in se mi zdi malo čudno, ker še nisem videl v času poletja da bi kdo po vinogradu polival gnojevko.
Gnojevka in vinograd
- Ustvarjalec teme ClAy
- Začetni datum
Za začetek: 20 metrov stran od trt pravzaprav nima nobene pomembne zveze z vinogradom.
Gnojevka se načeloma v vinogradu ne uporablja, ker trta ne rabi veliko dušika. Če je dušika preveč, raste prebujno, posledice so na kvaliteti (pozneje zori, več gnilobe itd.) in včasih celo na kvantiteti pridelka (grozdje se "osiplje" v času cvetenja).
Mogoče je sosed dal dal izdelati analizo (ali pa ve iz izkušenj za svoje pogoje pridelave) in je bilo dejansko ugotovljeno, da ima smisel dognojevati z dušikom. Sedaj je sicer bolj ali manj skrajni čas, da se v vinogradu uporabi gnojilo na osnovi dušika, če bi bilo res potrebno.
Gnojevka se načeloma v vinogradu ne uporablja, ker trta ne rabi veliko dušika. Če je dušika preveč, raste prebujno, posledice so na kvaliteti (pozneje zori, več gnilobe itd.) in včasih celo na kvantiteti pridelka (grozdje se "osiplje" v času cvetenja).
Mogoče je sosed dal dal izdelati analizo (ali pa ve iz izkušenj za svoje pogoje pridelave) in je bilo dejansko ugotovljeno, da ima smisel dognojevati z dušikom. Sedaj je sicer bolj ali manj skrajni čas, da se v vinogradu uporabi gnojilo na osnovi dušika, če bi bilo res potrebno.
Pepe, zato pa sprašujem. Teren je položen in se prav pozna po travi, da je dosti večja, tako da tudi do naše trte pride. Ponavadi poliva tudi nekaj metrov od trsja. Sosed poliva gnojevko 1x na mesec. Nisem ravno poznavalec ampak sem opazil, da je na tistem delu zelenje bolj bujno. Prejšno sezono sem opazil, da je bila "črnina" sorte se se trenutno ne spomnim, bila po na koncih grozda ( 3 do 4 cm) grozdje posušeno oz. je bilo zelo kislo. Na zgornjem delu, kjer se ne poliva gnojevke je pa bilo stanje boljše. Čeprav se ne mislim kregati z sosedom, ker to je nekaj najslabšega. On je včeraj zvečer polival gnojevko. Prvič je polival gnojevko, drugič pa vodo. Mene tisti smrad sploh ne moti, samo spraševal sem se kakšen vpliv ima ta gnojevka. Ker sam osebno raje potem cel sadovnjak in tisti del vinograda posekam ven, kot pa da bom mogel še uporabljati kakšne pesticide, ker jih že tak preveč pojemo v sadju in zelenjavi, ki jih kupimo v štacuni.
To, da je zelenje bilo bolj bujno, je lahko vpliv gnojevke. Grozdje bi lahko bilo tudi bolj kislo zaradi tega in bi pozneje dozorelo. Res pa je, da je vpliv mikro lokacije lahko tudi izreden. Nekaj metrov višinske razlike in malo spremenjen nagib hriba lahko kar konkretno pozna. Razloga sušenje grozdja ne poznam. Oziroma se je verjetno sušila pecljevina in je več razlogov, ki jih pa sedaj na pamet ne vem.
Kaj bi naredil na tvojem mestu: NIČ. Grozdje zaradi tega ne bo škodljivo za zdravje ljudi (tisti del, ki bo v redu in se pecljevina ni posušila) in bo vsekakor v primerjavi s tem, kar se da kupiti v trgovini prekipelo od zdravja. Ostalo sadje tudi ne bo "odstopalo". Gnojevka je naravni produkt in razen hudega smrada in veliko dušika, ki pri taki uporabi povečini pobegne v zrak, kjer ga je pa že tako ali tako veliko, ni posebno nevarna.
Bodi srečen, da nima zraven kake njive s koruzo. Nam je 25 arov vinograda "posmodilo" škropivo za slak, tako da se je celo leto poznalo. No, vsaj vršičkat sploh ni bilo potrebno, ker ni nikamor rastlo. Pa njiva sploh ne poteka vzporedno. Ampak je očitno naš sosed to počel takrat, ko se to niti po dobri kmetijski praksi niti po zakonu ne počne. V precej močnem vetru. Ampak, smo preživeli.
Kaj bi naredil na tvojem mestu: NIČ. Grozdje zaradi tega ne bo škodljivo za zdravje ljudi (tisti del, ki bo v redu in se pecljevina ni posušila) in bo vsekakor v primerjavi s tem, kar se da kupiti v trgovini prekipelo od zdravja. Ostalo sadje tudi ne bo "odstopalo". Gnojevka je naravni produkt in razen hudega smrada in veliko dušika, ki pri taki uporabi povečini pobegne v zrak, kjer ga je pa že tako ali tako veliko, ni posebno nevarna.
Bodi srečen, da nima zraven kake njive s koruzo. Nam je 25 arov vinograda "posmodilo" škropivo za slak, tako da se je celo leto poznalo. No, vsaj vršičkat sploh ni bilo potrebno, ker ni nikamor rastlo. Pa njiva sploh ne poteka vzporedno. Ampak je očitno naš sosed to počel takrat, ko se to niti po dobri kmetijski praksi niti po zakonu ne počne. V precej močnem vetru. Ampak, smo preživeli.
