Ker je ustrezna tekma zaklenjena, mislim pa, da je prav, da se omeni Æebinsko božjo pot tudi letos - udeležba je bila kljub slabemu vremenu preko 3000 ljudstva, govornik Vuga pa je bil, kot kaže, precej zabaven vir: klik ...najprej je povedal, da so 'Dražgoše nesmrtne' (na katero religijo že nas to spominja?)...nadaljeval je v enako patetično-poetičnem zanosu...
''Dražgoše, ta veličastna zgodba o veliki moralni moči, bodo, dokler bomo Slovenci. Ugasnile bodo šele, če bo usahnil ves slovenski rod. Dotlej pa naj mu kažejo pot, dajejo pogum in samozavest. Še dolgo naj oznanjajo, kaj se je v resnici, kje, kdaj in kako ter zlasti zakaj dogajalo, in to ne samo ob bridki ledeni zori 9. januarja usodnega 1942. leta''
Okej, do tu še nekako gre, če je poslušalec ljubitelj latinskih oziroma turških telenovel, sedaj pa se začne čista zabava...
''Ocenil je, da so Dražgoše največji dogodek v evropskem odporniškem gibanju, dokaz skrajnega junaštva in domoljubne požrtvovalnosti. "Junaki so sprejeli boj, čeprav je razmerje sil štelo ena proti 14," je spomnil in primerjal bitko v Dražgošah z bitko pri Termopilah.''
Kot prvo, Špartanci pri Termopilah so vsi (razen enega) dali svoja življenja za obrambo grčije (poenstavljeno za æebinarje), o umiku sploh niso niti razmišljali (drugim grkom so rekli, naj pač se umaknejo, oni pa bodo držali položaj do konca...in so, za razliko od partizanom, ga tudi držali) Partizani so se umaknili ter prepustili prebivalce dražgoš na milost in nemilost okupatorju.
Dejanja špartancev pri termopilah so dokaz skrajnega junaštva in domoljubne požrtvovalnosti, umik ali celo beg in pri tem pustiti na cedilu nedolžne civliste, pač vsaj zame (in verjetno tudi za veliko večino sveta) ni ne skrajno junaštvo ne posebna domoljubna požrtvovalnost. S tem, da so dejansko prav oni s svojimi predhodnimi dejanji ogrozili vaščane...
Tista trditev 'o največjem dogodku v evropskem odporniškem gibanju' je pa tako absurdna da niti ni vredna komentarja...verjetno gospod Vuga še nikdar ni slišal za recimo bitko na sutjeski ali pa bitko na neretvi, če ostanemo kar v bivši jugi...
Prebivalec Dražgoš, ki je vse skupaj doživel na lastni koži, ne deli navdušenja z govornikom... Klik ''Partizane se preveč poveličuje. Takrat, ko se je bilo treba boriti, so nas Dražgošane zapustili in zbežali v “grmovje”. Nas so pa pustili, da so potem Nemci naredili svoje. Jaz sem bil do zadnjega tukaj v hiši in sem bil potem tudi zaprt v Šentvidu. Ko so Nemci prišli v našo vas do cerkve, že ni bilo nobenega partizana več v Dražgošah. Stisnili so rep med noge in so šli.''
In še... ''Moj oče jim je rekel, da jih bo peljal na Jelovico. Naj gredo gor in naj bodo srečni. Partizani so rekli, da ne, da bodo sprejeli borbo. Potem ko je bilo res treba v bitko, so jo pa pobrisali na Jelovico.''
O proslavi pa je dražgošan Kavčič povedal tole: ''Saj to ni praznovanje te bitke. Svoje čase je bilo to praznovanje komunizma. To so imeli eno tako veliko zborovanje za ves narod. V medijih se je na veliko poročalo o tem. Drugače pa ni res, da se proslavlja bitka, samo nihče si ni upal do 1990 ničesar povedati.''
Romarska pot levice...''Kakšnih 20 let po vojni ni bilo nič, potem pa so začeli s tem. Od tistih, ki zdaj pridejo, ni bil nihče v vojni, vsi pa predavajo, kako je bilo (smeh). Ti so najbolj glasni in to jim jaz zelo zamerim. Tisti, ki pa so bili v vojni, pa so še živi, pa tako že 70 let prejemajo dodatke in so plačani s strani Zveze borcev. To so zame Čombejevi plačanci.''
''Dražgoše, ta veličastna zgodba o veliki moralni moči, bodo, dokler bomo Slovenci. Ugasnile bodo šele, če bo usahnil ves slovenski rod. Dotlej pa naj mu kažejo pot, dajejo pogum in samozavest. Še dolgo naj oznanjajo, kaj se je v resnici, kje, kdaj in kako ter zlasti zakaj dogajalo, in to ne samo ob bridki ledeni zori 9. januarja usodnega 1942. leta''
Okej, do tu še nekako gre, če je poslušalec ljubitelj latinskih oziroma turških telenovel, sedaj pa se začne čista zabava...
''Ocenil je, da so Dražgoše največji dogodek v evropskem odporniškem gibanju, dokaz skrajnega junaštva in domoljubne požrtvovalnosti. "Junaki so sprejeli boj, čeprav je razmerje sil štelo ena proti 14," je spomnil in primerjal bitko v Dražgošah z bitko pri Termopilah.''
Kot prvo, Špartanci pri Termopilah so vsi (razen enega) dali svoja življenja za obrambo grčije (poenstavljeno za æebinarje), o umiku sploh niso niti razmišljali (drugim grkom so rekli, naj pač se umaknejo, oni pa bodo držali položaj do konca...in so, za razliko od partizanom, ga tudi držali) Partizani so se umaknili ter prepustili prebivalce dražgoš na milost in nemilost okupatorju.
Dejanja špartancev pri termopilah so dokaz skrajnega junaštva in domoljubne požrtvovalnosti, umik ali celo beg in pri tem pustiti na cedilu nedolžne civliste, pač vsaj zame (in verjetno tudi za veliko večino sveta) ni ne skrajno junaštvo ne posebna domoljubna požrtvovalnost. S tem, da so dejansko prav oni s svojimi predhodnimi dejanji ogrozili vaščane...
Tista trditev 'o največjem dogodku v evropskem odporniškem gibanju' je pa tako absurdna da niti ni vredna komentarja...verjetno gospod Vuga še nikdar ni slišal za recimo bitko na sutjeski ali pa bitko na neretvi, če ostanemo kar v bivši jugi...
Prebivalec Dražgoš, ki je vse skupaj doživel na lastni koži, ne deli navdušenja z govornikom... Klik ''Partizane se preveč poveličuje. Takrat, ko se je bilo treba boriti, so nas Dražgošane zapustili in zbežali v “grmovje”. Nas so pa pustili, da so potem Nemci naredili svoje. Jaz sem bil do zadnjega tukaj v hiši in sem bil potem tudi zaprt v Šentvidu. Ko so Nemci prišli v našo vas do cerkve, že ni bilo nobenega partizana več v Dražgošah. Stisnili so rep med noge in so šli.''
In še... ''Moj oče jim je rekel, da jih bo peljal na Jelovico. Naj gredo gor in naj bodo srečni. Partizani so rekli, da ne, da bodo sprejeli borbo. Potem ko je bilo res treba v bitko, so jo pa pobrisali na Jelovico.''
O proslavi pa je dražgošan Kavčič povedal tole: ''Saj to ni praznovanje te bitke. Svoje čase je bilo to praznovanje komunizma. To so imeli eno tako veliko zborovanje za ves narod. V medijih se je na veliko poročalo o tem. Drugače pa ni res, da se proslavlja bitka, samo nihče si ni upal do 1990 ničesar povedati.''
Romarska pot levice...''Kakšnih 20 let po vojni ni bilo nič, potem pa so začeli s tem. Od tistih, ki zdaj pridejo, ni bil nihče v vojni, vsi pa predavajo, kako je bilo (smeh). Ti so najbolj glasni in to jim jaz zelo zamerim. Tisti, ki pa so bili v vojni, pa so še živi, pa tako že 70 let prejemajo dodatke in so plačani s strani Zveze borcev. To so zame Čombejevi plačanci.''
