Delitev nepremicnine

Kar do odvetnika, zadeva je od primera do primera drugačna, tukaj neboš nič rešil.

Se strinjam sploh pa pri tako očitno komplicirani zadevi in neurejenih medsebojnih razmerjih ne moreš pričakovati vrhunskega brezplačnega nasveta.

S silo bo verjetno storjeno kakšno kaznivo dejanje.

Prvo je potrebno ugovotiti kako je z lastništvom, kdo je vpisan v z.k., ali se strinjata za enakim deležem na skupnem premoženju.
Tudi kredit je skupno breme itd.

Skratka vloži se predlog za razdelitev skupnega premoženja (nepravdni postopek) in če ne bo spora o deležih na skupnem premoženju (domneva je vsak 1/2) in še kaj, bo sodišče glede na predlog in zakon poskušalo:

1. delitev v naravi (pri parcelah pa tudi kakšnih hišah bi šlo, odvisno od primera do primera)
2. izplačilo enega drugemu
3. civilna delitev=prodaja in razdelitev novca

Če bo pa spor, bo pa prvo pravda in kasneje po pravnomočnosti delitev.

Seveda poskusi frajlo prepričat da se izogneta pravdi, ne priporočam. V prvi fazi vaju bo stalo drago, v drugi fazi se bo zadeva vlekla ter konec koncev niti prijetno ne bo.

A lahko napises konkretno kaj se ne moreta zmeniti glede vrednosti ? En pravi eno, drug drugo, OK, zakaj potem tisti, ki pravi, da je zadeva vredna vec, ne izplaca tistega, ki pravi, da je zadeva vredna manj ? Tako bi morala biti oba zadovoljna: tisti, ki izplaca, zato, ker je izplacal po svoji posteni oceni, tisti, ki je dobil izplacano, pa zato, ker je dobil se vec od svoje ocene.

Torej v vsakem primeru placa tisti, ki trdi, da je stvar vredna vec.

Verjetno je bolj tako, da tisti, ki želi ostati v nepremičnini zadevo ceni na manj, tisti, pa ki bo izplačan, jo pa ceni na več .

LP,
PIC

Verjetno tudi tisti, ki je kaj z lastnimi rokami delal in garal za razliko od kakšne madam, ki si je nohte lakirala, palčke pa porinila starim staršem.

Odgovarjam obema:

Verjamem, da bi rad prisel poceni skozi tisti, ki zeli ostati, a to nime nobene zveze z realnostjo, da je pac stvar treba razdeliti. Vsaka taka stvar je sranje, ne pa uzivancija, ampak ce je ze sranje in se ne more koncati po zeljah, je vsaj smiselno, da vsaj oba dobita najvec.

Vseeno je kdo je kaj delal - ce nekdo misli, da je zadeva vredna vec, kot misli drugi, potem je samo en nacin, da pokaze da ima prav: torej da iztrzi toliko, kot sam pravi, da lahko, in izplaca drugega, pa ce za to stvar proda, vzame puf, najde peneze v nogavici ali kakorkoli ze. Drugi je pri vsem tem lahko samo tiho in srecen, da bo dobil vec, kot verjame da je stvar vredna, nezadovoljen pa ne more biti ene eden ne drugi, saj nihce (po svojem vrednotenju) ni oskodovan - prvi zato, ker je uveljavil svoje in je dobil (po svojem) 50% vrednosti, drugi zato, ker sicer ni uveljavil svojega, je pa dobil (po njegovem) vec kot 50% vrednosti.

Kaj misli tisti, ki trdi, da je zadeva vredna manj, je pri tem povsem nepomembno. Ce bi uposteval njegovo mnenje, potem lahko en rece, da je hisa vredna 1 evro in izplaca drugemu 50 centov zato da bo lahko ostal notri ?! (karikiram s stevilko) Seveda ne bo slo tako, realnost je taka, da ce nima denarja za pol dejanske (trzne) vrednosti, bo pac sel ven v vsakem primeru in samo prste si lahko oblizne, ce mu oni drugi zrihta vec denarja za njegovo polovico, kot sam misli da je stvar vredna (ce ze torej mora ven, da gre vsaj pod boljsimi pogoji, kakrsne je sam predlagal drugemu).