Davek od dobička pri prodaji podedovane nepremični

Citat:
Uporabnik Pbutec pravi:
A je to možno, da je tako visok davek?

Situacija:
Starejša zakonca sta bila vsak po 1/2 lastnika nepremičnine. Lani je žena umrla in je njena polovica prešla z dedovanjem na moža, tako da je ta sedaj lastnik nepremičnine v celoti.

Gospod sedaj nepremičnino prodaja, katera je po GURS-u vredna 30.000eur. Ampak, ker je realna vrednost vsega skupaj toliko kot je vrednost samo parcele, je dobil kupca za maksimalno 10.000eur.

In sedaj pazite davke, na katere opozarjajo:
- 2% davek od prometa nepremičnin (2% od 24.000eur = 480eur, ok to požreš),
- 25% davek na dobiček od polovice, ki jo je podedoval (kar je lahko tudi več kot 1.500eur davka).

V nepremičnini ni bilo prijavljeno bivališče, ker itak ni primerno za bivanje.

A je to sploh možno? A se res plača davek na dobiček, klub temu da se nepremičnina prodaja pod ceno GURS-a?

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Hanzi pravi:
DK: hčerka bo plačala davek na razliko med zapuščino in prodajno ceno. Razlika je 20. jurjev. davek je 25% (če si g ane more znižat, možnosti so napisane zgoraj). Torej davka je 5 jurjev.
Račun za svetovanje in izračun pošljem po pošti : evil:

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Pbutec pravi:

Citat:
Uporabnik olfa pravi:
Zakaj meniš da bo kapitalski dobiček?

Klikni za razširitev

Ker je notar rekel, da bo na podedovano polovico verjetno še davek na kapitalski dobiček v višini 25%. Mu mora prinesti sklep o dedovanju, da mu lahko oceni kak bo znesek davka. Če bo davek prevelik, predlaga cenilca, da zniža vrednost.

Klikni za razširitev

Citat:

8. člen
(davčna osnova)

(1) Osnova za davek (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) je prodajna cena nepremičnine.
(2) Prodajna cena nepremičnine je vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh, v storitvah, v prevzetih dolgovih nekdanjega lastnika in podobno), ki ga je ali ga bo prodajalec prejel od kupca za opravljen promet nepremičnine.
(3) Če je prodajna cena iz prejšnjega odstavka nižja od posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ugotovljene na podlagi zakona, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin za več kot 20%, je davčna osnova 80% posplošene tržne vrednosti te nepremičnine.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek ima davčni zavezanec do poteka roka za pritožbo pravico zahtevati, da se namesto posplošene tržne vrednosti nepremičnine kot davčna osnova upošteva ocenjena posamična tržna vrednost nepremičnine. V tem primeru stroške cenitve nepremičnine nosi zavezanec.
(5) V primeru finančnega najema nepremičnine se stroški financiranja ne vštevajo v davčno osnovo, če so izkazani ločeno od vrednosti nepremičnine.
(6) Pri ustanovitvi ali prenosu stavbne pravice je davčna osnova doseženo plačilo, ki ustreza tržni vrednosti stavbne pravice.

Klikni za razširitev