OPIS DALJNOGLEDA in GLAVNIH SPECIFIKACIJ
Daljnogled je sestavljen iz dveh optičnih sistemov, ki sta povezana s spojnico in imata (običajno) skupen mehanizem za izostritev – fokusiranje. Sposobnost ustvarjanja slike z obema očesoma hkrati, omogoča realističen občutek globine. Daljnogledi so na voljo v množici raznovrstnih dimenzij, povečav in lastnosti, za različne namene in potrebe.
Sistemi prizem
Sistem prizem v daljnogledu zmanjša razdaljo, ki je potrebna za dolgo optično pot. Sliko, ki bi bila sicer postavljena na glavo, pa obrne v desno in pokonci. Obstajata dva sistema postavitve prizem – t.i. roof in porro sistem.
Roof (linearni) sistem prizem. Pri daljnogledih z linearnim sistemom se prizme tesno prekrivajo, kar omogoča, da leče v objektivu ležijo poravnane v liniji z okularjem. Posledica je elegantna, iztegnjena oblika, kjer so leče in prizme v ravni liniji. Ti daljnogledi so manjšega obsega in bolj čvrsti od ekvivalentnih daljnogledov porro sistema.
Porro (ekscentricni) sistem prizem Pri teh daljnogledih je objektiv oz. sprednja leča zamaknjena glede na okular. Nudijo boljši občutek globine in na splošno večje vidno polje.
Vodo tesnost/ odpornost na zameglitev
Nekateri daljnogledi so zatesnjeni z "O" – prstanom in polnjeni z dušikom za popolno vodo tesnost in odpornost na zameglitev. Ti modeli vzdržijo popolno potopitev v vodo, pri tem pa znotraj ostanejo suhi. Notranje optične površine se ne bodo zameglile zaradi hitrih temperaturnih sprememb ali vlage.
Povečava (moč)
Daljnogledi so pogosto označeni z skupino dveh števil, ki jih veže matematicni x. Na primer: 8x32. Prvo število je moč ali povečava daljnogleda. Z daljnogledom 8x32 so objekti, ki jih opazujemo, videti osemkrat bližje kot z prostim očesom.
Velikost leče objektiva
Drugo število v formuli (8x32) je premer objektiva, oziroma sprednje leče. Večja kot je leča v objektivu, vec svetlobe bo vstopilo v daljnogled, bolj svetla bo slika.
Steklo prizem
Večina optičnih prizem je izdelana iz borsilikatnega (BK-7) stekla ali barijevega kronskega (BaK-4) stekla. BaK-4 je visoko kvalitetno steklo, ki pridela svetlejšo sliko in večjo robno ostrino.
Prevlečena optika
Prevleka na površinah leč zmanjša izgubo in odblesk svetlobe zaradi odboja, omogoča svetlejšo, bolj ostro sliko, ter zmanjša naprezanje oči. Vrste prevlek Prevlečeno – enojni sloj na vsaj eni površini leče Polno prevlečeno – eojni sloj na vseh zunanjih steklenih površinah Večkratno prevlečeno – večplastni sloji na vsaj eni površini leče Polno večkratno prevlečeno – večplastni sloji na vseh zunanjih steklenih površinah.
Medtem, ko svetloba potuje skozi številne prizme in lece pri daljnogledu z linearno (roof) postavitvijo prizem, se spotoma del svetlobe obicajno izgubi. Obstajajo določene tehnologije z uporabo več plastnih prevlek na vsaki prizmi, zadrži, ohrani in optimizira razpoložljivo svetlobo. Najdemo jo na najboljših daljnogledi roof zgradbe. To je kemicna prevleka, ki poveca ostrino in kontrast. Pri daljnogledi s porro zgradbo ne bi prinesla prednosti.
Vidno polje
Je premer krožnega vidnega polja daljnogleda ali širina področja cilja. Opredeljena je kot širina (v metrih ali feet) območja vidnega na 1000 metrov ali jardov. Širokokotni daljnogled ima široko vidno polje, z njim lažje sledimo neki akciji. Na splošno pa večja povečava pomeni ožje vidno polje.
Ostrina
Je sposobnost daljnogleda, da razlikuje majhne podrobnosti in zadrži čisto sliko.
Izhodna zenica
Je širina svetlobnega snopa, ki zapusti okular daljnogleda. Večja kot je izhodna zenica, bolj svetla je slika. Velikost izhodne zenice dobimo, če premer objektiva delimo s povečavo (daljnogled 8x32 ima izhodno zenico premera 4 mm).
Očesna razdalja
Razdalja očesa od daljnogleda, ki še omogoča polno vidno polje. Podaljšana ali dolga očesna razdalja zmanjša naprezanje oči in je idealna za osebe z očali. Osebe z očali – očesne školjke. Večina daljnogled je opremljenih z ocesnimi školjkami, ki se lahko izvlečejo ali zložijo za osebe z očali. So lahko iz mehke gume. Možnost, ki vsakemu omogoča, da vidi celotno vidno polje.
Nastavljanje dioptrije
Obroč za precizno regulacijo ostrine je obicajno montiran okrog enega okularja. Z njim prilagodimo razlike vida med levim in desnim očesom.
Dežni šcit
Nekateri daljnogledi imajo leče zaščitene z patentiranimi premazi za odboj vode in olja. Prav tako preprečujejo zamegljen pogled. Prevleka deluje na vodne kapljice od dežja, snega, ivja in celo vaše sape, tako da jih zmanjša v veliko manjše kapljice. Te drobne kapljice razpršijo manj svetlobe, s tem pa zagotovijo bolj čist in jasen pogled.
Gumijasta zašcita
Gumijasta zašcita prinaša številne prednosti. Šciti daljnogled pred udarci in praskami pri vsakdanji rabi. Nudi dober oprijem daljnogleda. Zlahka jo očistimo po težkem dnevu na terenu. Zaduši hrup, ce daljnogled udari v aluminijaste ali druge ne gumijaste površine, kar bi sicer splašilo divjad.
RAZLAGA POJMOV POMEMBNIH PRI KUPOVANJU DALJNOGLEDA, STRELNI DALJNOGLED
Paralaksa:
Paraláksa -e ž (ȃ
1. fiz. »razlika med odčitano in dejansko vrednostjo pri merjenju količine zaradi gledanja od strani pri odčitavanju.«
Piko vidimo v sredini okularja. Ne glede na tehnologijo izdelka tu ni paralakse.
Pike ne vidimo v sredini okularja – odsev LED diode je zaradi sistema dveh leč še vedno vzporeden z optično osjo merka – brez paralakse. Točka merjenja in točka zadetka bosta enaki ne glede na kot in oddaljenost očesa od okularja.
Pike ne vidimo v sredini okularja – nastal je odklon odseva diode LED od optične osi merka. Večji kot je kot gledanja in večja kot je oddaljenost očesa od merka, večji je odklon in večja je paralaksa. Točka merjenja in točka zadetka zato ne bosta enaki.
Kotna minuta:
MOA (angl. = minute of angle = kotna minuta)
Kotne minute so povsem logična enota, če vemo, da ima krog 360 stopinj in da se le-te delijo še na manjše enote – minute in sekunde. Krog ima določen obseg, ki ga dobimo tako, da premer kroga pomnožimo s številom 3,14 (π = Pi). Ko ta obseg delimo s 360, dobimo najprej vrednost ene kotne stopinje. Če vrednost kotne stopinje delimo s 60, izračunamo vrednost ene kotne minute (1 MOA). Razdalja od strelca do tarče je polmer namišljenega kroga; če je razdalja 100 m, si lahko vrednost 1 MOA izračunamo sami: 200 m x 3,14 oz. 20.000 cm x 3,14 (360 x 60) = 21600.
Izraz kotna minuta ali MOA je izraz, ki ga v ZDA orožarska industrija pogosto uporablja, ko označuje natančnost puške (cevi), s katero je mogoče oddati skupino treh ali petih strelov v krog premera 1 MOA. Tudi strelni daljnogledi za ameriški trg imajo nastavitve za premik strelnega križca
v vrednosti četrtine (¼
ali osmine (1/8) MOA. 1 MOA znaša na 100 jardih 1” (inčo) oz. je to pri 91 metrih 2,54 cm. Na razdalji 100 metrov pa znaša2,90 cm. Če smo popolnoma natančni (π = 3,1415926535 …
, dobimo ob uporabi metričnega sistema po opisani formuli vrednost: 1 MOA pri 100 m = 2,90888208665722 cm. Zaradi lažjega preračunavanja za metrično uporabo velja, da je 1 MOA pri 100 metrih 3 cm, s čimer pri 1000 m izgubimo le 1cm točnosti.
Primer: Imam ameriški strelni daljnogled ali »rdečo piko« in želim puško pristreliti na 100 m. Skupina zadetkov je zdaj 5 cm (50 mm) desno od sredine, želim pa jo premakniti v levo, v sredino. Na gumbih za nastavitev piše (¼
MOA/100 yard. To pomeni, da bi bil na 100 yardov (91 m) en pomik gumba za nastavitev oz. en »klik« četrtina inče (2,54 mm). Ker pa pristreljujem na 100 m, je en »klik« (¼
četrtina 2,90 cm oz. 7,25 mm. 5 cm (50 mm), zato delim z vrednostjo 7,25 mm. Dobim vrednost 6,89, ki jo zaokrožim na 7; zato pomaknem gumb za nastavitev sedem (7) »klikov« v levo.
Ponovimo:
• 1 MOA = 30 mm na 100 m (1" na 100 yardov)
• 2 MOA = 60 mm na 100 m (2" na 100 yardov)
• 4 MOA = 120 mm na 100 m (4" na 100 yardov)
V praksi to pomeni, da, npr., pika velikosti 4 MOA zavzame:
• 30 mm na 25 m (1" na 25 yardov)
• 60 mm na 50 m (2" na 50 yardov)
• 120 mm na 100 m (4" na 100 yardov)
Ob poznavanju teh dejstev se pri nakupu tudi lažje odločimo za velikost pike; za lovske potrebe je to ponavadi 4 MOA ali 2 MOA; slednje, če želimo meriti natančneje in za strele na mirujoče cilje, ki so na večji daljavi. Za namestitev »rdeče pike« na kratkocevno orožje strelci ponavadi izberejo velikost pike 7 ali 8 MOA, kar jim omogoča boljšo vidnost pike in zato hitre strele.
Vir: Lovec, XCII. let¬nik, øt. 11/2009