Seveda je odločba malo drugačna kot to napihujejo pri kao največjem novičarskem portalu v SLO. Na kratko, ker je sprememba Zakona o graditvi objektov ukinila možnost presoje zadržanja izvršbe v luči edinega bivališča = dom, so ustavni sodniki odločili, da ima vsak pravico, da se preko odložitve in odločbe na sodišču presodi ali je nelegalno zgrajen objekt edino njegovo bivališče in se ga kot takega naj nebi porušilo.
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017
Ustavno sodišče odločalo o zahtevi Upravnega sodišča za oceno ustavnosti 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Izpodbijana določba ureja izdajo upravne odločbe, s katero gradbeni inšpektor inšpekcijskemu zavezancu naloži odstranitev nelegalno zgrajenega objekta. Ustavno sodišče je na podlagi 30. člena Zakona o Ustavnem sodišču začelo postopek za oceno ustavnosti 156.a člena ZGO-1 in 2. člena Zakona o dopolnitvi zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1E). Člen 156.a ZGO-1 ureja odlog izvršbe v postopkih odstranitve nelegalnih objektov. Člen 2 ZGO-1E določa, da inšpekcijski zavezanci, ki so nelegalni objekt zgradili po 28. 12. 2013, nimajo možnosti predlagati odloga izvršbe iz 156.a člena ZGO-1.
Ustavno sodišče je izpodbijane zakonske določbe presojalo z vidika skladnosti s pravico do spoštovanja doma. Ustava ne vsebuje izrecne določbe, ki bi urejala pravico do spoštovanja doma. Vendar to ne pomeni, da ta pravica v Republiki Sloveniji ni zagotovljena neposredno na podlagi Ustave. Pravica do spoštovanja doma je varovana s prvim odstavkom 36. člena Ustave, ki ureja pravico do nedotakljivosti stanovanja. Predmet varstva pravice do spoštovanja doma so družbene in čustvene vezi posameznika do prostora, ki ga šteje za svoj dom. Pravica do spoštovanja doma posamezniku v inšpekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje zagotavlja, da objekt, v katerem domuje, ne bo odstranjen, dokler obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bil poseg v pravico do spoštovanja doma nesorazmeren. Pri inšpekcijskem ukrepu odstranitve objekta ne gre le za vstop v zasebni prostor, temveč za izgubo prostora, v katerem posameznik domuje. Zato pravica do spoštovanja doma varuje obstoj fizičnega prostora. Pravica do spoštovanja doma pa ne pomeni, da mora država v primeru, ko bi odstranitev nelegalne gradnje nesorazmerno posegla v pravico do spoštovanja doma, takšen objekt legalizirati, ali da bi bila država dolžna posamezniku vselej zagotoviti nadomestno prebivališče.
Pravica do spoštovanja doma posamezniku zagotavlja postopek, v katerem bo lahko odločitev o odstranitvi objekta izpodbijal zaradi nesorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma. To pomeni, da mora biti fizični osebi pred izvršitvijo ukrepa, ki pomeni izgubo doma, zagotovljena vnaprejšnja sodna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
Sodišča so dolžna pri presoji sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma v konkretnih postopkih upoštevati tudi, ali je inšpekcijski zavezanec predstavnik posebej ranljive skupine, kot so na primer pripadniki romske skupnosti. Sodišče mora v primeru nelegalne gradnje pripadnikov romske skupnosti med drugim upoštevati, ali je bilo pripadnikom romske skupnosti zagotovljeno učinkovito izvrševanje posebne pravice romske skupnosti na področju prostorskega načrtovanja.
Ustavno sodišče je presodilo, da zakonska ureditev prisilne izvršitve odločbe, izdane v inšpekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje, pomeni poseg v pravico do spoštovanja doma. Odstranitev objekta, ki fizični osebi pomeni dom, je dopustna le, če temelji na predhodni sodni odločbi. Ustavno sodišče je ugotovilo, da inšpekcijskemu zavezancu v postopku izdaje odločbe o odstranitvi objekta, v postopku izvršbe in z možnostjo predlagati odlog izvršbe iz 156.a člena ZGO-1 ni zagotovljena predhodna sodna presoja sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma. Zato je Ustavno sodišče je ugotovilo, da sta 152. in 156.a člen ZGO-1 v neskladju s pravico do spoštovanja doma.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakonodajalec z 2. členom ZGO-1E inšpekcijske zavezance pri varstvu pravice do spoštovanja doma postavil v neenak položaj, saj inšpekcijski zavezanci, ki so (bodo) gradili nelegalni objekt po 28. 12. 2013 nimajo možnosti predlagati odlog izvršbe iz 156.a člena ZGO-1. Ker navedena zakonska določba povzroča neenakost pri izvrševanju človekove pravice, pomeni poseg v pravico do spoštovanja doma. Glede na to, da že ureditev v 152. in 156.a členu ZGO-1 pomeni nesorazmerni poseg v pravico do spoštovanja doma, še toliko bolj nesorazmerno posega v pravico do spoštovanja doma 2. člen ZGO-1E, ki določeni skupini inšpekcijskih zavezancev odvzema možnost predlagati odlog izvršbe iz 156.a člena ZGO-1. Zato je Ustavno sodišče 2. člen ZGO-1E razveljavilo.
