Saj ne prekrije flekov itd
. Zadeva je oprana.
Ne vem, kaj nisem prav razložil. Gre za "fiziološki učinek" dojemanja beline. Ta izraz sem si pravkar izmislil, ker ne vem, kako bi drugače. Gre za podobno funkcijo, kot so včasih imeli televizorji, tisti potenciometer za kontrast.
Saj tkanina je popolnoma oprana in čista. Vendar so vsi naravni materiali vedno obarvani rahlo rumenkasto, kar daje vtis, kot da je material star, izpran, ... kaj pa vem, umazan pa ni. Potem ga z barvili niansiraš.
Npr. blago ali papir: torej bombaž ali celuloza. Naravno sta bela, vendar imata precej rumenkastega v sebi. Ja, sta bila beljena s hipokloritom ali vodikovim peroksidom, tehnologij je več - toda tisti rumenkasti odtenek ostane. Mislim da so to lignini, ampak kot sem že večkrat priznal, moja kemija je stara več kot 30 let.
Sedaj je treba nekako poudariti belo barvo, kar pomeni uravnotežiti prav vse barve v spektru. Ker je preveč rumene (že naravno), dodaš modro in rdečo. Fiziološko ljudje dojemamo lepše, če je malce več modre, dobimo vtis svežine. Ne vem zakaj, ampak tako to je
Pa še vedno je tista pra - rumena prisotna in kvari sistem. Sedaj sledi finta: vzameš optično aktivno snov, ki absorbira tisti rumeni del svetlobe in ga vrne nazaj v nekje modrem delu spektra
. Rumene ni več, modre pa celo več kot običajno. Efekt je "globoka fluorescentna belina".
Vzemi list papirja A4 in ga v temi obsveti z UV svetlobo - boš videl, kako lepo modro žari. Zakaj UV - ker optična belila večinoma delujejo z UV svetlobo, nekaj malega pa tudi z rumeno in ravno to se tu izkorišča.
Naprej, lahko prav tako pogledaš denar. V njem je več različnih vlaken, ki so obarvana modro, rdeče, rumeno ... to so zaščitna vlakna, ki so prav tako obarvana z optično aktivnimi barvili.
Praviloma so pa to snovi, ki ne škodujejo organizmom in niso strupene. Pa še lepo je na koncu