Katero dokumentacijo in koliko evrov potrebujete za pogojno legalizacijo starejše hiše ali prizidka
03.07.2018 11:07 Dopolnjeno: 03.07.2018 15:50
Črne gradnje: tako lahko po novem legalizirate tudi svoj vikend sredi gozda
Tanja Smrekar
Že dober mesec dni je možno hiše in druge objekte legalizirati po novi zakonodaji. Enostavnejši, predvsem za objekte, zgrajene pred letom 1998. Je kaj več navala za legalizacijo črnih gradenj? Kakšno dokumentacijo potrebujete in predvsem kje se lahko zaplete ter kakšna je cena? Dodajmo, da je izvajanje zakona še sveže in ni nujno, da so postopki na upravnih enotah utečeni.
Naval se je že začel, predvsem za legalizacijo starejših objektov, po poenostavljenem postopku, pravi
Janez Gaberščik iz Arhitekture Gaberščik, ki se ukvarja tudi z legalizacijo. Dodaja, da se naval vidi tudi po čakalnih vrstah za denimo aeroposnetke oziroma stare posnetke stavb iz zraka. Na njih je nekdaj čakal teden dni, zdaj tudi po tri. »Od 80 do 90 odstotkov vseh povpraševanj in naročil imamo za legalizacijo objektov, ki so starejši od 20 let. Gre za cenejšo, poenostavljeno legalizacijo, ki je sicer pogojna. V izjemnih primerih lahko status legalnega objekta tudi izgubite, če bi šlo denimo za ogrožanje zdravja ljudi ali za javni interes.«
Kakšne vrste legalizacije poznamo, katero dokumentacijo potrebujete in kakšne so cene? Pripravili smo okviren vodnik po glavnih vrstah legalizacije, pri čemer opozarjamo, da so cene zgolj okvirne. Odvisne so tudi od občine, v kateri je denimo hiša, in seveda od vrste gradnje in velikosti.
Preberite tudi:
1. LEGALIZACIJA OBJEKTOV, ZGRAJENIH PRED 1. JANUARJEM 1998, PO NOVEM GRADBENEM ZAKONU
Ta je zdaj najbolj pogosta in zaželena, ker je tako enostavna in ne preveč draga. Je pa en velik minus takšne legalizacije. To, da
bo dovoljenje za objekt daljšega obstoja veljalo pogojno in ga bo pristojni organ za gradbene zadeve lahko razveljavil na zahtevo vlade ali občine. In to brez odškodninske odgovornosti. To bo lahko storil, če bo potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa, denimo zaradi ogrožanja zdravja in življenja ljudi ter delov okolja. Zaznamba pogojne veljavnosti dovoljenja za objekt daljšega obstoja se bo vpisala v zemljiški kataster.
Zakaj se potem ljudje vseeno raje odločajo za takšno legalizacijo, in ne za legalizacijo po rednem postopku? »Je ceneje in enostavneje. Odvzem legalizacije, predvsem če gre za kakšne prizidke, je skoraj nemogoč. Večja verjetnost je, da bi status odvzeli denimo neki hišici na samem, če bi se ugotovilo, da onesnažuje pitno vodo,« pravi Gaberščik.
Pogoji za tovrstno legalizacijo:
- Glavni pogoj je, da je bila stavba zgrajena pred 1. januarjem 1998 in da je od omenjenega dne nespremenjene oblike. Torej – če ste po tem času naredili kakšen mali prizidek, ta ne more biti legaliziran, razen če ga spremenite nazaj v stanje pred letom 1998. Država ima tudi nove posnetke (obstoječe stanje morate s kakšnim posnetkom dokazati tudi sami) in bi lahko ugotovila, da je objekt zdaj drugačen, kot je bil prej.
- Poleg tega mora biti objekt evidentiran v katastru stavb. Večinoma niso. Gre za kataster, ki opisuje notranjost stavb, in ne torej za zemljiški kataster, ki opisuje lego na parceli.
- Objekt ne sme imeti odločbe inšpekcije, da je nevaren.
Potrebna dokumentacija in cena: Dokumentacijo mora investitor vložiti skupaj z zahtevo pri pristojni upravni enoti. Predložiti mora dokazilo o lastništvu ali o kakšni drugi stvarni pravici, posnetek obstoječega stanja, dokazilo o plačanem komunalnem prispevku in dokazilo o daljšem obstoju objekta (denimo aeroposnetek pred 1. januarjem 1998). V postopku legalizacije mora stranka plačati tudi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo ter upravno takso, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor. Rok za odločitev je dva meseca od vložitve popolne vloge. In kakšna je cena? Približen pregled stroškov za legalizacijo enostanovanjske hiše ali prizidka nam je pomagal pripraviti Gaberščik:
- cena za stare posnetke na geodetskem inštitutu je okoli 160 evrov (poizvedba in skenogram ter uradno dokazilo). Posnetka sicer ne potrebujete, če imate kakšno drugo staro dokumentacijo, ki dokazuje, da je objekt star in nespremenjen;
- med 500 in 550 evri boste dali za vpis v evidenco stavb;
- cena pri Gaberščiku za izdelavo projektne dokumentacije in za vodenje postopka (vložitev vlog, pridobitev dokumentacije) je 1.100 evrov (če se odločite le za izdelavo projektne dokumentacije, je nekoliko ceneje);
- nadomestilo za uzurpacijo prostora je običajno med 800 in 1.500 evri (za hišo lahko doseže nekaj tisoč evrov, če gre denimo za vodovarstveno območje);
- komunalni prispevek pa znaša nekaj tisoč evrov, odvisno od občine in komunalne opremljenosti zemljišča.
2. LEGALIZACIJA PO REDNEM POSTOPKU
Postopki so zaradi več pravil najdražji. Sicer pa jo strokovnjaki najbolj priporočajo. Je sicer najzahtevnejša, a najbolj gotova, saj se preveri skladnost objekta z vsemi predpisi ter pridobita gradbeno in uporabno dovoljenje, kar zagotavlja tudi varnost objekta in primernost za njegovo uporabo.
Postopek in dokumentacija: Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma za legalizacijo se vloži na upravni enoti. Stranka mora predložiti vso potrebno dokumentacijo, ki jo mora izdelati ali pooblaščeni arhitekt ali inženir, ter predložiti dokazilo, da je lastnik nepremičnine (ali da ima na njej kakšno stvarno pravico), ter dati mnenja pristojnih mnenjedajalcev (občine, ustanove za varstvo kulturne dediščine ...). Plačati mora komunalni prispevek, ki ga odmeri občina, nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki ga odmeri upravna enota, ter upravno takso, ki je odvisna od vrednosti investicije. Rok za izdajo odločbe je dva meseca.
Foto: Osebni arhiv
Pri redni legalizaciji lahko cene zlezejo v nebo, opozarja arhitekt Janez Gaberščik: »Pri takšni legalizaciji mora tisti, ki naredi projekt, torej mi, jamčiti, da je s stavbo vse v redu. Kar na slepo ne bomo jamčili.«
Zapleti in cena: Na prvi pogled je postopek nekoliko bolj zapleten, a se bolj splača, ker ne gre za pogojno legalizacijo. Gaberščik ob tem opozarja, da cene lahko zlezejo v nebo. Zaradi bolj zapletenega postopka za zbiranje dokumentacije in vodenje postopka tudi sami računajo tri ali celo štiri tisočake na projekt. Kar pa se še draži, namreč: »Pri takšni legalizaciji mora tisti, ki naredi projekt, torej mi, jamčiti, da je s stavbo vse v redu. Kar na slepo ne bomo jamčili. Pridobiti bi morali pozitivna soglasja stroke, tako glede elektro- kot drugih inštalacij in statike. In kako bi statik vedel, da je v betonu stare, na črno zgrajene stavbe dovolj železa? Težko. Potrebne bi bile analize. In vsaka lahko stane več tisoč evrov.«