Članek Financ

hogan

Fizikalc
10. okt 2011
356
97
43
Katero dokumentacijo in koliko evrov potrebujete za pogojno legalizacijo starejše hiše ali prizidka





03.07.2018 11:07 Dopolnjeno: 03.07.2018 15:50

Črne gradnje: tako lahko po novem legalizirate tudi svoj vikend sredi gozda

Tanja Smrekar





Že dober mesec dni je možno hiše in druge objekte legalizirati po novi zakonodaji. Enostavnejši, predvsem za objekte, zgrajene pred letom 1998. Je kaj več navala za legalizacijo črnih gradenj? Kakšno dokumentacijo potrebujete in predvsem kje se lahko zaplete ter kakšna je cena? Dodajmo, da je izvajanje zakona še sveže in ni nujno, da so postopki na upravnih enotah utečeni.
Naval se je že začel, predvsem za legalizacijo starejših objektov, po poenostavljenem postopku, pravi Janez Gaberščik iz Arhitekture Gaberščik, ki se ukvarja tudi z legalizacijo. Dodaja, da se naval vidi tudi po čakalnih vrstah za denimo aeroposnetke oziroma stare posnetke stavb iz zraka. Na njih je nekdaj čakal teden dni, zdaj tudi po tri. »Od 80 do 90 odstotkov vseh povpraševanj in naročil imamo za legalizacijo objektov, ki so starejši od 20 let. Gre za cenejšo, poenostavljeno legalizacijo, ki je sicer pogojna. V izjemnih primerih lahko status legalnega objekta tudi izgubite, če bi šlo denimo za ogrožanje zdravja ljudi ali za javni interes.«
Kakšne vrste legalizacije poznamo, katero dokumentacijo potrebujete in kakšne so cene? Pripravili smo okviren vodnik po glavnih vrstah legalizacije, pri čemer opozarjamo, da so cene zgolj okvirne. Odvisne so tudi od občine, v kateri je denimo hiša, in seveda od vrste gradnje in velikosti.
Preberite tudi:
1. LEGALIZACIJA OBJEKTOV, ZGRAJENIH PRED 1. JANUARJEM 1998, PO NOVEM GRADBENEM ZAKONU

Ta je zdaj najbolj pogosta in zaželena, ker je tako enostavna in ne preveč draga. Je pa en velik minus takšne legalizacije. To, da bo dovoljenje za objekt daljšega obstoja veljalo pogojno in ga bo pristojni organ za gradbene zadeve lahko razveljavil na zahtevo vlade ali občine. In to brez odškodninske odgovornosti. To bo lahko storil, če bo potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa, denimo zaradi ogrožanja zdravja in življenja ljudi ter delov okolja. Zaznamba pogojne veljavnosti dovoljenja za objekt daljšega obstoja se bo vpisala v zemljiški kataster.
Zakaj se potem ljudje vseeno raje odločajo za takšno legalizacijo, in ne za legalizacijo po rednem postopku? »Je ceneje in enostavneje. Odvzem legalizacije, predvsem če gre za kakšne prizidke, je skoraj nemogoč. Večja verjetnost je, da bi status odvzeli denimo neki hišici na samem, če bi se ugotovilo, da onesnažuje pitno vodo,« pravi Gaberščik.
Pogoji za tovrstno legalizacijo:
  • Glavni pogoj je, da je bila stavba zgrajena pred 1. januarjem 1998 in da je od omenjenega dne nespremenjene oblike. Torej – če ste po tem času naredili kakšen mali prizidek, ta ne more biti legaliziran, razen če ga spremenite nazaj v stanje pred letom 1998. Država ima tudi nove posnetke (obstoječe stanje morate s kakšnim posnetkom dokazati tudi sami) in bi lahko ugotovila, da je objekt zdaj drugačen, kot je bil prej.
  • Poleg tega mora biti objekt evidentiran v katastru stavb. Večinoma niso. Gre za kataster, ki opisuje notranjost stavb, in ne torej za zemljiški kataster, ki opisuje lego na parceli.
  • Objekt ne sme imeti odločbe inšpekcije, da je nevaren.

Potrebna dokumentacija in cena: Dokumentacijo mora investitor vložiti skupaj z zahtevo pri pristojni upravni enoti. Predložiti mora dokazilo o lastništvu ali o kakšni drugi stvarni pravici, posnetek obstoječega stanja, dokazilo o plačanem komunalnem prispevku in dokazilo o daljšem obstoju objekta (denimo aeroposnetek pred 1. januarjem 1998). V postopku legalizacije mora stranka plačati tudi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo ter upravno takso, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor. Rok za odločitev je dva meseca od vložitve popolne vloge. In kakšna je cena? Približen pregled stroškov za legalizacijo enostanovanjske hiše ali prizidka nam je pomagal pripraviti Gaberščik:
  • cena za stare posnetke na geodetskem inštitutu je okoli 160 evrov (poizvedba in skenogram ter uradno dokazilo). Posnetka sicer ne potrebujete, če imate kakšno drugo staro dokumentacijo, ki dokazuje, da je objekt star in nespremenjen;
  • med 500 in 550 evri boste dali za vpis v evidenco stavb;
  • cena pri Gaberščiku za izdelavo projektne dokumentacije in za vodenje postopka (vložitev vlog, pridobitev dokumentacije) je 1.100 evrov (če se odločite le za izdelavo projektne dokumentacije, je nekoliko ceneje);
  • nadomestilo za uzurpacijo prostora je običajno med 800 in 1.500 evri (za hišo lahko doseže nekaj tisoč evrov, če gre denimo za vodovarstveno območje);
  • komunalni prispevek pa znaša nekaj tisoč evrov, odvisno od občine in komunalne opremljenosti zemljišča.
2. LEGALIZACIJA PO REDNEM POSTOPKU

Postopki so zaradi več pravil najdražji. Sicer pa jo strokovnjaki najbolj priporočajo. Je sicer najzahtevnejša, a najbolj gotova, saj se preveri skladnost objekta z vsemi predpisi ter pridobita gradbeno in uporabno dovoljenje, kar zagotavlja tudi varnost objekta in primernost za njegovo uporabo.
Postopek in dokumentacija: Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma za legalizacijo se vloži na upravni enoti. Stranka mora predložiti vso potrebno dokumentacijo, ki jo mora izdelati ali pooblaščeni arhitekt ali inženir, ter predložiti dokazilo, da je lastnik nepremičnine (ali da ima na njej kakšno stvarno pravico), ter dati mnenja pristojnih mnenjedajalcev (občine, ustanove za varstvo kulturne dediščine ...). Plačati mora komunalni prispevek, ki ga odmeri občina, nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki ga odmeri upravna enota, ter upravno takso, ki je odvisna od vrednosti investicije. Rok za izdajo odločbe je dva meseca.

Foto: Osebni arhiv
Pri redni legalizaciji lahko cene zlezejo v nebo, opozarja arhitekt Janez Gaberščik: »Pri takšni legalizaciji mora tisti, ki naredi projekt, torej mi, jamčiti, da je s stavbo vse v redu. Kar na slepo ne bomo jamčili.«

Zapleti in cena: Na prvi pogled je postopek nekoliko bolj zapleten, a se bolj splača, ker ne gre za pogojno legalizacijo. Gaberščik ob tem opozarja, da cene lahko zlezejo v nebo. Zaradi bolj zapletenega postopka za zbiranje dokumentacije in vodenje postopka tudi sami računajo tri ali celo štiri tisočake na projekt. Kar pa se še draži, namreč: »Pri takšni legalizaciji mora tisti, ki naredi projekt, torej mi, jamčiti, da je s stavbo vse v redu. Kar na slepo ne bomo jamčili. Pridobiti bi morali pozitivna soglasja stroke, tako glede elektro- kot drugih inštalacij in statike. In kako bi statik vedel, da je v betonu stare, na črno zgrajene stavbe dovolj železa? Težko. Potrebne bi bile analize. In vsaka lahko stane več tisoč evrov.«
 

hogan

Fizikalc
10. okt 2011
356
97
43
3. DRUGE OBLIKE LEGALIZACIJE

LEGALIZACIJA MANJŠIH ODSTOPANJ OD GRADBENEGA DOVOLJENJA PO NOVEM GRADBENEM ZAKONU
Če je objekt samo neskladen v okviru dopustnih zakonsko določenih mej in ima gradbeno dovoljenje, potem je legalizacija enostavna. Načeloma gre za objekte, ki so večji ali manjši za največ 0,3 metra od določenega v gradbenem dovoljenju ter v samem bistvu ne spreminjajo objekta in njegove namembnosti ter izpolnjujejo druge zakonsko določene zahteve. Da bo vaš objekt prav takšen, kot je v naravi, tudi legalen, morate pridobiti le uporabno dovoljenje in ni treba spreminjati gradbenega dovoljenja. Potrebujete pa izjavo projektanta. Nadzornik mora njegovo izjavo vpisati v gradbeni dnevnik. Spremembe v konstrukciji, inštalacijskih sistemih, tehnoloških rešitvah mora odobriti vodja projekta. Torej, ni treba plačevati komunalnih prispevkov in nadomestil za uzurpacijo in degradacijo prostora. Boste pa nekaj plačali projektantu. Če se seveda ne bi zapletlo in bi prav tistih nekaj decimetrov pomenil poseg v statiko objekta. Tu bi morda bile potrebne – za podpis projektanta – celo kakšne analize.
LEGALIZACIJA PO ZAKONU O GRADITVI OBJEKTOV IZ LETA 2003
Možno je pridobiti tudi odločbo za objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967 in so bili v uporabi na dan 1. januarja 2003 in od takrat niso bistveno spremenjeni ter so evidentirani. To je možno še po starem zakonu o graditvi objektov. To je zakon urejal v 197. členu in novi gradbeni zakon omogoča legalizacijo teh objektov pod enakimi pogoji kot stari. Za potrditev obstoja domneve legalnosti bo lahko lastnik pri pristojni upravni enoti vložil le zahtevo za izdajo odločbe. Skladnost s predpisi se pri teh objektih ne preverja.
LEGALIZACIJA MLAJŠIH OBJEKTOV BREZ GRADBENEGA DOVOLJENJA IN LEGALIZACIJA VEČJIH NESKLADNOSTI
Več zapletov bo, če vaš objekt ni dovolj star in sploh ni imel gradbenega dovoljenja ali če so odstopanja od sicer pridobljenega gradbenega dovoljenja velika oziroma objekt uporabljate neskladno z gradbenim (in uporabnim) dovoljenjem. Če se objekta ne da legalizirati v rednem postopku pridobivanja gradbenega in uporabnega dovoljenja, ima lastnik takšnega objekta možnost legalizacije v posebnem postopku, torej je možno objekt legalizirati po zakonih, ki so veljali v času njegove gradnje. Tudi v tem primeru boste morali dobiti odločbo o legalizaciji, a bo pot bolj trnova, ker se v tem postopku ugotavlja skladnost z vsemi predpisi, časa pa boste imeli samo pet let od uveljavitve zakona, torej do 17. novembra 2022.
 

masevc

Guru
2. sep 2007
3.518
894
113
Kakšne davčne spremembe lahko pričakujete podjetja in podjetniki z novim letom? Sprememb je kar nekaj. Lahko pa pričakujete, da jih bo med letom sprejetih še več. Tudi na ravni EU, kjer že potekajo nekatere razprave o davkih in zajezitvi »davčnega bega« v države z ugodnejšimi obdavčitvami.




Pri nas bo najbrž precej vroča tema, kako obdavčiti nepremičnine, tako za podjetja kot posameznike. Pa tudi, kako preprečiti, da podjetja kljub dobičkom ne bi plačevala nič davka. V Bruslju pa, kot rečeno, kako preprečiti »uhajanje« podjetniških davkov v države, tudi evropske, z ugodnejšo davčno obravnavo.

Kakšne bodo torej glavne spremembe za podjetja in podjetnike?

Preberite tudi:
1. DDV


Na znižanje stopenj z 22 na 20 in 9,5 na 8,5 odstotka, kolikor so bile pred krizo, lahko kar pozabite. Vsaj tako je napovedal večji del vladajoče politike. Bo pa pri DDV nekaj drugih sprememb. Novi zakon je že sprejet. Gre za prilagoditev pravilom EU, ki začnejo veljati z novim letom. Z novelo bomo v pravni red vnesli dve evropski direktivi, in sicer direktivo sveta EU 2016/1065glede obravnave kuponov in direktivo sveta EU 2017/2455 v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo.

Kakšni bodo torej glavna nova pravila in rešitve, ki bodo s prihodnjim letom veljali pri zavezancih za DDV?

  • KUPONI: Pri spremembah obdavčitve kuponov (kuponi se, denimo, izdajo za plačilo za neko blago ali storitve) se odpravlja neusklajenost obdavčitve med državami članicami EU. Uporaba kupona pri obdavčljivi transakciji lahko vpliva na davčno osnovo, čas transakcije in celo na kraj obdavčitve. Negotovost glede pravilne obravnave DDV je lahko problematična pri čezmejnih in verižnih transakcijah pri trženju kuponov. V EU do zdaj ni bilo skupnih pravil. Posledica različnih, nacionalnih obdavčitev pa je lahko pomenila dve skrajnosti – dvojno obdavčitev ali neobdavčitev. Torej, obdavčitev v državi, kjer je bil kupon izdan, in v državi, kjer bo kupon uporabljen. Ali pa celo nikjer. V nekaterih državah so tudi kuponi obdavčeni ob izdaji, drugje ob njihovem unovčenju. Zdaj bo to poenoteno. Pri enonamenskem kuponu (ob izdaji sta znana kraj dobave blaga ali opravljanja storitev in višina DDV) se bo DDV obračunal takoj ob prenosu. Ob uporabi večnamenskih kuponov (vsi, ki niso enonamenski) pa se DDV obračuna in plača šele ob opravljeni dobavi blaga ali storitve.
  • OPRAVLJANJE TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV, STORITEV ODDAJANJA IN ELEKTRONSKIH STORITEV: Spremembe se nanašajo na manjša telekomunikacijska, elektronska podjetja, ne, denimo, na Telekom Slovenije ali A1. »Primer bi bila IT-podjetja ali izdajatelji elektronskih knjig,« nam je pred časom pojasnila Nina Klobučarič iz Taxgroupa. Novi zakon bo uvedel prag v višini 10 tisoč evrov prometa, do katerega izvajalec storitev s sedežem v Sloveniji za dobave storitev osebam, ki niso davčni zavezanci (denimo fizični osebi), v druge države članice lahko uporablja pravila o kraju obdavčitve v skladu s slovensko zakonodajo in obračuna slovenski DDV,« pravi Nina Klobučarič.
  • ODPRAVA NEKATERIH ADMINISTRATIVNIH OBREMENITEV PRI NEPREMIČNINAH: Za več kot dve leti stare nepremičnine velja, da se lahko zavezanca za DDV (prodajalec in kupec) odločita, da se bo ob prodaji obračunal DDV, in ne dvoodstotni davek na promet z nepremičninami (kot gredo prodaje med običajnimi občani). Zdaj je veljalo, da morata zavezanca predložiti o tem izjavo davčnemu organu prek e-Davkov. Zdaj ne bo več potrebna elektronska izjava, ampak morata prodajalec in kupec skleniti pisni dogovor, da bo transakcija obdavčena z DDV. Dogovor bo moral zavezanec za DDV ob morebitnem davčnem pregledu predložiti davkariji.
  • PODALJŠANJE VELJAVNOSTI MEHANIZMA OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTI ZA PRENOS PRAVIC DO EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV DO 30. JUNIJA 2022: Mehanizem obrnjenega davčnega bremena se za omenjene posle konča konec tega leta, EU pa ga podaljšuje. Gre za to, da mora DDV obračunati kupec, ne prodajalec. S tem je manj možnosti za goljufije. Tipična dejavnost, ki uporablja obrnjeno davčno breme, je gradbeništvo, pravi Nina Klobučarič.
2. NEPREMIČNINE


Sprejemal se bo novi zakon o davku nepremičnine, a še ne bo veljal prihodnje leto. Lahko pa se pričakuje, da bo Furs bolj natančen pri nadomestilih za uporabo stavbnih zemljišč. Že zdaj so pri dajatvah na nepremičnine posodabljali svoje evidence, tudi občine, ki so prejemnice NUSZ. Te so tudi spreminjale odloke za NUSZ, kajti precej je bilo neustavnih ali spornih. Denimo, spremenili so ga tudi v Mariboru, kjer so beležili celo stokratne razlike.

3. PRISPEVKI ZA PODJETNIKE


Čeprav se zakonodaja ne spreminja, se bodo spreminjali minimalni prispevki. Z novim letom se bodo zaradi rasti povprečne plače v Sloveniji dvignili tudi minimalni prispevki, ki jih morajo plačevati samostojni podjetniki. Torej tisti prispevki, ki jih podjetniki plačujejo tudi, če imajo izgubo. Z letom 2020 bo, sodeč po napovedih urada za makroekonomske analize in razvoj, ki predvidevajo okoli petodstotno nominalno rast plač, prispevki še višji.

Kako so visoki prispevki in kako lahko pričakujete, da se bodo višali?

  • LETOS: najvišja davčna osnova za podjetnike za plačilo prispevkov je 5.694 evrov (3,5-kratnik lanske povprečne plače, to je 1.627 evrov), prispevkov pa je za 38,2 odstotka tega oziroma 2.175 evrov. Najnižja davčna osnova je 976 evrov (60 odstotkov povprečne plače), najnižji prispevki pa (brez začetniške olajšave) znašajo 373 evrov.
  • LETA 2019: podatka za povprečno letošnjo plačo seveda še ni, saj leto še ni končano. Vemo pa, da so plače nekoliko zrasle. Če sodimo po prvih devetih mesecih, je bila povprečna plača 1.656 evrov bruto na mesec ali 3,4 odstotka več kot leto dni prej. Minimalni prispevki bi po tej formuli znašali sedem evrov več na mesec ali 380 evrov, najvišji pa 39 evrov več ali 2.214 evrov na mesec.
  • LETA 2020: plače bi takrat lahko bolj zrasle, zaradi dviga v javnem sektorju, tudi v gospodarstvu, pa tudi zaradi dviga minimalne plače. Če računamo, da bomo imeli petodstotni dvig povprečne plače, prispevke računamo na povprečno plačo v višini 1.739 evrov. Minimalni prispevek bi bil 399 evrov na mesec, najvišji pa 2.325 evrov.
4. ADIJO, SILVESTER, ZDAJ SO LE ŠE E-DAVKI
Preberite tudi:


Za oddajo davčnega obračuna ne boste več potrebovali programov Silvester, zdaj bodo dovolj le eDavki. To pomeni več predizpolnjenih podatkov. Da se programa Silvester (Fineus za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in Pelias za pravne osebe) poslavljata, smo napovedali že ob lanskem roku za oddajo obračuna. Če oddajate obračun za leto 2018, sta se programa od vas že poslovila. Že zdaj je oddaja obračuna potekala prek eDavkov, a izpolniti in pripraviti ste ga morali s pomočjo Silvestra.

5. POVEZANE OSEBE V DAVČNIH OAZAH


Uvajajo se nova pravila o nadzorovanih tujih družbah, v katerih ima slovenski rezident vsaj 50-odstotno posredno ali neposredno povezanost (ali pa je upravičen do več kot 50 odstotkov dobička te družbe), razlaga davčna svetovalka Barbara Guzina. In kakšne so spremembe? Če ima takšna družba sedež v državi, kjer bi plačala polovico toliko davka, kolikor bi ga na ta dobiček v Sloveniji, bi morala nerazdeljeni dobiček tuje družbe vključiti v davčno osnovo slovenske družbe (vključijo se sicer samo nekatere vrste dohodkov, ki jih ima ta družba, kot so obresti, licenčnine, dividende ...). Zakon je že sprejet, kako pa bo to potekalo v praksi, je neznanka oziroma odvisno od sodelovanja med davčnimi organi in izmenjavo informacij.
 

masevc

Guru
2. sep 2007
3.518
894
113
6. NOVI OBRAZCI ZA PLAČE


Uporabljati se začne prenovljeni pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev. Ta na novo določa vsebino, obliko in način predložitve podatkov obračuna davčnega odtegljaja za zaposlene pri delodajalcih – fizičnih osebah – REK-1f, ki se uporablja za izplačila dohodkov od 1. januarja 2019.

Ta mesec pa je bil tudi že objavljen spremenjen pravilnik o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost. Pravilnik določa nov obrazec obračun prispevkov za socialno varnost za zaposlene pri tujih delodajalcih z navodilom za izpolnjevanje, ki se uporabljata za izplačila dohodkov od 1. januarja 2019.

7. SISTEMI OBVEZNEGA RAZKRITJA


25. junija 2018 je začela veljati direktiva o obvezno avtomatični izmenjavi na področju čezmejnih aranžmajev, ki vplivajo na davčne obveznosti udeležencev v transakcijah. Uporabljati se bo začela 1. junija 2020 (do tedaj bo direktiva tudi vnesena v slovenski pravni red), a bo treba poročati za nazaj, to je od začetka veljave. Pričakuje se, da se bodo v letu 2019 začele družbe intenzivno ukvarjati z analizo meril za poročanje z namenom, da bodo lahko pravilno izvajale poročanje, ko bo nastala ta obveznost, pravi davčni svetovalec iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa Domen Romih.

Glavna novost je: o čezmejnih aranžmajih, ki imajo za posledico tudi davčno optimizacijo, bodo morali poročati davčni svetovalci teh podjetij. Če to ne bo mogoče, ker bodo svetovalci tujci ali zaradi drugih razlogov, denimo poslovne skrivnosti, bodo to morala početi podjetja sama. Sicer bodo kaznovana.

Preberite tudi:


Torej, podjetja, ki bodo poslovala prek meja in bodo imela takšne čezmejne poslovne aranžmaje oziroma dogovore, ki bodo pomenili tudi drugačne davčne obveznosti, bodo morala o tem (oziroma za njih davčni svetovalci) poročati domači davkariji. Poročati bo treba, če bo podjetje skupne službe preselilo v tujino ali zgolj dalo posojilo hčeri v tujini. Ne pa že, če bo zaposlilo enega človeka, recimo, v Avstriji. »Direktiva je začela veljati 25. junija 2018, prva obveznost poročanja bo sredi leta 2020. Ampak prvo poročanje bo za nazaj do 25. junija 2018. Torej bo o vseh čezmejnih aranžmajih v tem vmesnem času, ki bodo izpolnjevali eno od prepoznavnih značilnosti, treba poročati julija 2020,« je že opozarjal Matej Kovačič iz družbe Ernst & Young.

8. PRIČAKOVANE INŠPEKCIJE


In kje lahko pričakujemo več inšpekcij in nadzorov? Domen Romih našteva:

  • normiranci – nadaljuje se (tudi v letu 2019) nadzor nad s. p. normiranci;
  • napoteni delavci – preverjalo se bo pravilno obračunavanje dajatev od dodatkov za delo v tujini ter pristojnost glede obračunavanja prispevkov;
  • ciljno usmerjeni nadzori (prodaja blaga z uporabo blagajn – gostinci, pekarne, vulkanizerji ...);
  • utaje DDV pri pridobitvah rabljenih vozil iz članic EU;
  • finančne preiskave (nadzori poslovanja z gotovino kot tudi zapletenih davčnih shem).
9. DAVEK NA DOHODKE PRAVNIH OSEB
Preberite tudi:


Vlada bi po koalicijski pogodbi spodnjo mejo davka na dohodke pravnih oseb, ki ga družbe efektivno plačujejo, omejila na pet odstotkov. Andrej Bertoncelj, sedanji finančni minister, je na zaslišanju v državnem zboru septembra dejal, da se mu osnovna stopnja 19 odstotkov zdi v redu in da ne pričakuje sprememb. Efektivna spodnja meja pa je nižja zaradi olajšav iz raznih vlaganj in so nekatera podjetja z dobički potem dejansko na ničelni stopnji.

10. OBDAVČITEV DIGITALNIH STORITEV


Komisija EU (predvsem Francija, ki je obdavčitev globalnih tehnoloških velikanov napovedala že z novim letom, in Nemčija) si prizadeva, da bi se čim prej začele obdavčevati digitalne storitve na območju Evropske unije.

Prizadevajo si, da bi predpise sprejeli v letu 2019, da bi leta 2021 že vpeljali določbe v nacionalne zakonodaje in začeli obdavčevati transakcije. Cilji so, našteva Domen Romih, trajnostne javne finance in nacionalne davčne osnove, ohranjanje socialne pravičnosti ter konkurenčnih pogojev in celovitosti trga ter boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju. Obdavčitev se ureja na dveh področji:

  • davek na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev (davčni zavezanec bi bil ponudnik, katerega skupni znesek prihodka na svetovani ravni za zadnje zaključeno leto presega 750 milijonov in skupni znesek obdavčljivega prihodka v EU v letu presega 50 milijonov evrov; davčna stopnja bi bila tri odstotke prihodkov);
  • obdavčitev dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (želja je, da se v posamezni državi članici obdavčijo dobički tujih ponudnikov, ki imajo na trgu te članice pomembno digitalno prisotnost, obdavčili bi se dobički od elektronskih storitev).
11. PREVOZNIKE BO UDARIL PRIBITEK ZA 2. TIR


Vlada je na decembrski seji sprejela sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih za tovornjake in avtobuse, ki so težji od 3.500 kilogramov. Pribitek je bil določen v zakonu o gradnji drugega tira Divača - Koper. Na avtocestnem odseku Koper - Ljubljana bo pribitek 15 odstotkov ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine, med Ljubljano in Šentrupertom pa pet odstotkov. Na Darsu bodo začeli obračunavati pribitek 1. januarja 2019, končali pa 31. decembra 2052.