Članek je napisal upokojenec, jaz sem samo iz finance naredil copy in sem prilepil.
Vsak dan poslušamo in beremo o povečanju cen vsakdanjih življenjskih potrebščin. Posebno občutljive so cene našega vsakdanjega kruha, mesa, mleka, mlečnih izdelkov, olja... Kruh je vsekakor osnovna dobrina za vse starostne generacije. Kako priti do realne, poštene in pravične cene kruha?
Trgovec kupuje kruh od peka po 0,44 €. Ta trgovec proda ta kruh isti dan po 1,2 €. Trgovina dobi skoraj trikrat več kot kmet, mlinar in pek skupaj. V kg kruha je le 7 % vrednosti cene pšenice. Ali ni to lopovščina? Minister za kmetijstvo g. Židan želi napraviti bolj pravično razdelitev finančne pogače od kmeta do potrošnika. Ministrica za gospodarstvo ga. Radičeva podpira ropanje kmeta-mlinarja-peka in potrošnika v korist trgovca (izjava obeh na TV). To ropanje občuti predvsem prebivalstvo z najnižjimi dohodki. Po mojem prepričanju je to velika nesramnost ministrice in si ne zasluži, da opravlja to nalogo. Ali je to mogoče nestrokovnost, neznanje, pristranskost, nehumanost...ministrice za gospodarstvo?
Skušal bom prikazati in dokazati na preprosti način, da ministrica nima prav. Za primer bom vzel kmeta, ki je posejal pšenico na 54 ha njivskih površin. Če bo priden, vesten, dovolj znanja, srečo z vremenom (ne bo preveč, ne premalo padavin, ne bo toče, ne viharjev v času zorenja pšenice...).
V jeseni bo moral njive zorati, pobranati, gnojiti, ravnati, sejati, dognojevati, zaščititi proti boleznim. Ves čas rasti pšenice mora bdeti nad zdravstvenem stanju posevka. Sledi žetev, nato pogajanje o prodajni ceni, ki je po navadi vedno (pre)nizka za kmeta. Sledi dostava mlinarju. Če bo letina ugodna bo pridelal 270 ton pšenice na tej površini. Za pridelek so mu v juliju 2010 ponujali od 27.000 (slabe kvalitete) do 35.100 €, iztržil je 38.000 €. Pravilna in pravična cena bi bila 42.660 €. Te vsote v letu 2010 kmet ni prejel.
Da kmet lahko pridela omenjeni pridelek mora imeti (540.000 m2) obdelovalne zemlje, traktorja, brano, ravnalko, sejalko, trosilko za mineralno in organsko gnojilo, škropilnico, kombajn, ki je za več kmetov in streho za kmetijsko mehanizacijo. Vsako leto kupi seme, gorivo, mineralno gnojilo, zaščitna sredstva...
Nato sledi mlinar, ki mora imeti primerno zgradbo od 100 do 140 m2 površine, v kateri so nameščeni zelo dragi mlini za različno mletje, ločenje in sortiranje različnih struktur zrnja žit. Zaprte transporte elevatorje, ki povezujejo transport med posameznimi mlini in izhodi več vrst granulacij mlinskih pridelkov. Mlini meljejo žito z različno granulacijo. Vse mora biti v skladu z varnostnimi in higiensko, tehničnimi (HTV) predpisi. Danes se v glavnem uporabljajo mlini s pogonom na električno energijo.
Predzadnji v tej pridelovalno proizvodnji verigi je pek. Ta ima primerno zgradbo od 100 do 140 m2 pokritih površin, zahtevno opremo, ki omogoča predpisano tehnologijo od moke, priprava testa, vzhajanje, priprava za peko, peka in priprava za transport do trgovca. Vsa oprema od moke do kruha je zahtevna, ni poceni in potrebuje primerno znanje, izkušnje, stroge inšpekcijske zahteve po HTV predpisih. Peki delajo običajno ponoči.
Zadnji v tej verigi do potrošnika je trgovec, ki si odreže največji kos kruha. Njemu peki zjutraj na svoje stroške pripeljejo kruh. Iz 270 ton zmlete pšenice se lahko povprečno speče 360 ton kruha. To količino kruha lahko prodajo tri večje trgovine (super marketi). Finančni vložek (osnovna in obratna sredstva) so 3 krat 30 do 40 m2 prodajnih površin, prodajni pult, lesene police za kruh, malo skladišče in slabo plačane trgovke. Letno plača trgovec za 360 ton kruha peku 158.400 €. Ko kruh proda, dobi 432.000 €. Trgovcu ostane marža (razlika med prodajno in nabavno ceno), ki znaša 273.600 €. Ko trgovec plača še DDV, mu ostane 250.344 €. Kmet je dobil za pšenico 38.000 €, iz tega je razvidno, da je dohodek kmeta več kot šest in pol krat manjši od trgovca. Finančni vložek (osnovna in obratna sredstva) kmet-mlinar-pek, je tri do štirikrat večji od trgovca. Ali ni to narobe svet? Ali posilstvo ekonomije, zdrave pameti, kraja, goljufija in celo kriminal? Kdo je za to kriv? Ali je kdo odgovoren? In če, kdo je? V EU vlade z zakoni preprečijo take anomalije, če ne gre drugače. Pri nas pa smo krivi mi, ker smo izvolili take, ki nas tako vodijo, vladajo in nas imajo za norca. Nimamo dovolj Radov Pezdirjev. Kaj pa naši varuhi? Sindikalni funkcionarji, DeSUS, Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS).
Žal vsi pozabljajo na obljube, s katerimi se vedno hvalijo, za pomoč malemu človeku. Voditelji sindikatov so srečni, če so na okopih. Če bi ljudstvo bilo zadovoljno, jih ne bi rabili. Tega se prav dobro zavedajo. O DeSUS-u je znano, da jim godi populizem. Najbolj me je razočarala organizacija ZDUS, katere član sem bil do sedaj. Predsednica ZDUS je podprla zamrznitev pokojnin, brez vprašanja članstva! Obenem je želela in delala na tem, da bi postala letošnja Slovenka leta po izboru revije Jana. Očitno ima njena slava prednost pred zaščito upokojencev!
avtor: Stane Jurjec, upokojenec
http://www.finance.si/blog/10/790
Vsak dan poslušamo in beremo o povečanju cen vsakdanjih življenjskih potrebščin. Posebno občutljive so cene našega vsakdanjega kruha, mesa, mleka, mlečnih izdelkov, olja... Kruh je vsekakor osnovna dobrina za vse starostne generacije. Kako priti do realne, poštene in pravične cene kruha?
Trgovec kupuje kruh od peka po 0,44 €. Ta trgovec proda ta kruh isti dan po 1,2 €. Trgovina dobi skoraj trikrat več kot kmet, mlinar in pek skupaj. V kg kruha je le 7 % vrednosti cene pšenice. Ali ni to lopovščina? Minister za kmetijstvo g. Židan želi napraviti bolj pravično razdelitev finančne pogače od kmeta do potrošnika. Ministrica za gospodarstvo ga. Radičeva podpira ropanje kmeta-mlinarja-peka in potrošnika v korist trgovca (izjava obeh na TV). To ropanje občuti predvsem prebivalstvo z najnižjimi dohodki. Po mojem prepričanju je to velika nesramnost ministrice in si ne zasluži, da opravlja to nalogo. Ali je to mogoče nestrokovnost, neznanje, pristranskost, nehumanost...ministrice za gospodarstvo?
Skušal bom prikazati in dokazati na preprosti način, da ministrica nima prav. Za primer bom vzel kmeta, ki je posejal pšenico na 54 ha njivskih površin. Če bo priden, vesten, dovolj znanja, srečo z vremenom (ne bo preveč, ne premalo padavin, ne bo toče, ne viharjev v času zorenja pšenice...).
V jeseni bo moral njive zorati, pobranati, gnojiti, ravnati, sejati, dognojevati, zaščititi proti boleznim. Ves čas rasti pšenice mora bdeti nad zdravstvenem stanju posevka. Sledi žetev, nato pogajanje o prodajni ceni, ki je po navadi vedno (pre)nizka za kmeta. Sledi dostava mlinarju. Če bo letina ugodna bo pridelal 270 ton pšenice na tej površini. Za pridelek so mu v juliju 2010 ponujali od 27.000 (slabe kvalitete) do 35.100 €, iztržil je 38.000 €. Pravilna in pravična cena bi bila 42.660 €. Te vsote v letu 2010 kmet ni prejel.
Da kmet lahko pridela omenjeni pridelek mora imeti (540.000 m2) obdelovalne zemlje, traktorja, brano, ravnalko, sejalko, trosilko za mineralno in organsko gnojilo, škropilnico, kombajn, ki je za več kmetov in streho za kmetijsko mehanizacijo. Vsako leto kupi seme, gorivo, mineralno gnojilo, zaščitna sredstva...
Nato sledi mlinar, ki mora imeti primerno zgradbo od 100 do 140 m2 površine, v kateri so nameščeni zelo dragi mlini za različno mletje, ločenje in sortiranje različnih struktur zrnja žit. Zaprte transporte elevatorje, ki povezujejo transport med posameznimi mlini in izhodi več vrst granulacij mlinskih pridelkov. Mlini meljejo žito z različno granulacijo. Vse mora biti v skladu z varnostnimi in higiensko, tehničnimi (HTV) predpisi. Danes se v glavnem uporabljajo mlini s pogonom na električno energijo.
Predzadnji v tej pridelovalno proizvodnji verigi je pek. Ta ima primerno zgradbo od 100 do 140 m2 pokritih površin, zahtevno opremo, ki omogoča predpisano tehnologijo od moke, priprava testa, vzhajanje, priprava za peko, peka in priprava za transport do trgovca. Vsa oprema od moke do kruha je zahtevna, ni poceni in potrebuje primerno znanje, izkušnje, stroge inšpekcijske zahteve po HTV predpisih. Peki delajo običajno ponoči.
Zadnji v tej verigi do potrošnika je trgovec, ki si odreže največji kos kruha. Njemu peki zjutraj na svoje stroške pripeljejo kruh. Iz 270 ton zmlete pšenice se lahko povprečno speče 360 ton kruha. To količino kruha lahko prodajo tri večje trgovine (super marketi). Finančni vložek (osnovna in obratna sredstva) so 3 krat 30 do 40 m2 prodajnih površin, prodajni pult, lesene police za kruh, malo skladišče in slabo plačane trgovke. Letno plača trgovec za 360 ton kruha peku 158.400 €. Ko kruh proda, dobi 432.000 €. Trgovcu ostane marža (razlika med prodajno in nabavno ceno), ki znaša 273.600 €. Ko trgovec plača še DDV, mu ostane 250.344 €. Kmet je dobil za pšenico 38.000 €, iz tega je razvidno, da je dohodek kmeta več kot šest in pol krat manjši od trgovca. Finančni vložek (osnovna in obratna sredstva) kmet-mlinar-pek, je tri do štirikrat večji od trgovca. Ali ni to narobe svet? Ali posilstvo ekonomije, zdrave pameti, kraja, goljufija in celo kriminal? Kdo je za to kriv? Ali je kdo odgovoren? In če, kdo je? V EU vlade z zakoni preprečijo take anomalije, če ne gre drugače. Pri nas pa smo krivi mi, ker smo izvolili take, ki nas tako vodijo, vladajo in nas imajo za norca. Nimamo dovolj Radov Pezdirjev. Kaj pa naši varuhi? Sindikalni funkcionarji, DeSUS, Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS).
Žal vsi pozabljajo na obljube, s katerimi se vedno hvalijo, za pomoč malemu človeku. Voditelji sindikatov so srečni, če so na okopih. Če bi ljudstvo bilo zadovoljno, jih ne bi rabili. Tega se prav dobro zavedajo. O DeSUS-u je znano, da jim godi populizem. Najbolj me je razočarala organizacija ZDUS, katere član sem bil do sedaj. Predsednica ZDUS je podprla zamrznitev pokojnin, brez vprašanja članstva! Obenem je želela in delala na tem, da bi postala letošnja Slovenka leta po izboru revije Jana. Očitno ima njena slava prednost pred zaščito upokojencev!
avtor: Stane Jurjec, upokojenec
http://www.finance.si/blog/10/790
Nazadnje urejeno:
