I
Izbrisan uporabnik #488
O Albaniji imamo večinoma predsodke, najprej pomislimo na sladoled, burek, mafijo, revno državo, kriminal in nerazvitost.
Po drugi strani pa gre za zanimivo državo, ki leži ob Jadranskem morju, v preteklosti pa je bila prva ateistična država na svetu, voditelj Enver Hoxha je porušil oziroma preuredil 95% verskih objektov
Več o tej tematiki na povezavi.
http://www.pota.si/tabori2006/albanija2006/255-predstavitev-albanije
Odločil sem se, da si Albanijo prvič ogledam ob obali in sicer iz smeri jug-sever, torej iz smeri Grčije oziroma sem imel v mislih, da obvozim ob obali vzhodni del Jadranskega morja, ki se začne na rtu Kepi i Gjuhëzës, z druge strani pa v Otrantu (Otrantska vrata, razdalja 74km). Nato pa naprej po obali Črne gore in Hrvaške.
Do Grčije sem plul s trajektom, firma Anek lines.
http://www.anek.gr/
Cena brez popustov za motorno kolo in šoferja je znašala 122,00 EUR. Plovba iz Benetk do Igoumenitse traja 26 ur.
Pristanišče v Benetkah. Malo nenavadno, da je v laguni promet takšnih razsežnosti, ko pa se Benečani pritožujejo, da mesto tone. Res pa je, da je trajekt po kanalu Grande vlekel vlačilec.
Nekaj utrinkov iz trajekta in pasji potniki.
Kot palubni potnik sem spal na tleh (no spalka in napihljiva blazina). Na trajektu (konec maja) ni bilo gneče, tako da je bil prostor tudi na sicer plačljivih sedežih. Na ladji je na voljo internet (wifi ali v cyber kafeju). Zadeva deluje, ni pa neke brzine. Mi je ostala še kakšna ura tako da lahko še kdo uporabi username in password
Na zadnji fotografiji pa že Albanija, zgoraj omenjeni rt, kjer se začne Jadransko morje.
prelaz Llogare (1027m), ki sem ga prevozil naslednji dan. Spodaj krasna plaža Palasa.
Prihod v Igoumenitso in ostali motoristi oziroma tipični gs fahrer.
Od Igoumenitse do meje z Albanijo (mejni prehod Mavromati) je kakšnih 20km solidne ceste. Mejni prehod je zgledno urejen, Slovenci v državo vstopamo od leta 2010 z osebno izkaznico. Imel sem tudi potni list za vsak primer, vendar ni bilo težav. Na meji prijazni in željni pogovora, ker za mejni prehod, ki očitno ni prenatrpan (malo ali nič prometa).
Prihod v Albanijo takoj ne pokaže neke razlike napram Grčiji, cesta je zgledno urejena, očitno nova, no, jaz sem se odločil za stransko cesto preko Butrinta, kjer je bilo v začetku malo makadama, a nič pretresljivega. Butrint je arheološko mesto pod zaščito UNESCA.
http://www.butrint.org/
Čez laguno te prepelje brod (cena 1 EUR). V Albaniji sem nasploh vsepovsod plačeval z EUR, nikoli ni bilo težav, vzamejo brez debate.
Proti kraju Sarande (turistično mesto, recimo Monte Carlo Albanije) vodi solidna cesta, s kakšnim makadamskih odsekom, lepim razgledom, prometa skoraj ni.
Tu pa tam srečah ob cesti ali na cesti živali, v gornjem primeru dobesedno tele. Na fotografiji ena izmed lepših plaž (plaža Lukova).
Trdnjava Palermos.
http://en.wikipedia.org/wiki/Porto_Palermo_Castle
V naslednjem zalivu pa opuščena vojaška baza, žal zaprta za turiste.
Kraj Himare, kjer sem prenočil. Na fotografijah tudi plaža Livadh. Vidi se, da se šele pripravljajo na turistično sezono.
(penzion Kolagji) N40 05.870 E19 45.187, 10 EUR na osebo z zajtrkom.
Naslednji dan vzpon na prelaz Himare (odlična cesta, iz 0 na 1027m). Namestil sem si tudi kamero in malo posnel. Nasploh mi je ta del Albanije ostal v najlepšem spominu, lepo narava, mir, odlične ceste, minimalno prometa, vožnja ob obali, plaže.
Kraj Vlore in eden redkih samostanov, ki so ostali.
http://www.albania4ever.com/albania_en/da_vedere_in_albania/zvernec.html
V kraju Vlore sem spoznal pravo albansko cesto polno blata, peska itd. Je pa tudi za to poskrbljeno, saj avtopralnice cvetijo in sem se kasneje na eni tudi ustavil, uslužen fant je prekinil z delom in se mi takoj posvetil in niti ni hotel plačila. Seveda je dobil plačano (5 EUR). Takšne ceste še nisem doživel, makadam in na njem tekoči "beton".
Vlore-Fier je cesta malo slabša (a luknje poflikane), vendar vzporedno delajo avtocesto, nakar je do Drača in Tirane neke vrste hitra cesta. Tu so v glavnem naselja in opazna je razlika napram jugu-obalnemu delu, ki sem ga prej prevozil. Zapeljal sem tudi v Tirano, kaotičen promet ima svoj sistem, ki se ga hitro navadiš. Uporaba hupe pomeni, da se nekaj dogaja in hitro se je navadiš uporabljati, skratka obvezen pripomoček. Nasploh s prometom v Albaniji ni bilo nobenih težav, dokaj običajna vožnja, policije pa razen v Tirane nisem videl. Na fotografiji tudi mavzolej Enverju Hoxhi (piramida) v Tirani.
Ceste in signalizacija so urejene, tu pa tam je res še kje kaj razrito, ker se vedno kaj obnavlja itd.. Albanija je tipična po črnih gradnjah. Ko se ustaviš, te hitro obstopijo radovedni domačini.
Stara prestolnica Kruje v bližini Tirane. Lepo urejena trdnjava. Bom še kasneje dodal kakšne fotografije, je tokrat kolega več fotografiral.
Nato vožnja preko Skadra v Črno goro v smeri Ulcinja, kjer se je Albanija zaključila v tej etapi. Za drugič pa celinska Albanija. V Ulcinju te na glavni vpadnici apartma najde "sam", tudi iz skuterja, se vozi poleg tebe in spušča ceno. Apartma, dve sobi, pogled na morje, vse kar sodi zraven za 30 EUR, torej 15 po osebi. Shranil sem naslov, lastnik mi je omenil, da so pri njemu že letovali Slovenci.
Apartmaji Onyx N41 55.543 E19 12.451 onyxul@gmail.com
Idilični Sv. Stefan in vožnja s trajektom iz Tivata proti Herceg-Novem, da se izogneš Kotorju. Lovčen sem že videl, najbrž pa je gori še sneg. Cena trajekta smešna, 2 EUR za osebo in motor.
Dubrovnik. Nato se je bilo potrebno odločiti ali se pot nadaljuje kot planirano v Bosno, preko Sutjeske v Sarajevo in padla je odločitev, da se vrača ob obali domov (vreme je do tedaj solidno držalo) z vmesnim skokom na kakšen Dalmatinski otok.
Otok Mljet je kar vabil v daljavi, vendar je trajekt vozil čez nekaj ur, kolega pa ni hotel počakati, zato sva bila primorana obiskati Korčulo.
Vožnja čez Korčulo do Vela Luke, privat prenočitev pri znancih in ogled okolice oziroma vožnja na bližnji hrib Hum, kjer so oddajniki in ruševine A.Ogrske trdnjave. Lep razgled, ozka asfaltirana cesta do vrha, tudi za vtom gre.
Zaliv Tri luke.
Po Pelješcu je bilo potrebno prvič obleči kombinezon za dež, ker se je pojavila ploha, nič resnega, malo telovadbe ni škodilo, v Stonu pa je bilo že suho.
Nato je prišlo do odločitve, da se (Aladin je napovedal ok razmere) zapelje do Bosne in sicer do slapov Kravice (v bližini je Medjugorje).
http://bs.wikipedia.org/wiki/Kravice
Zanimivo, lepo, do sedaj še nisem slišal za to zadevo, pred časom mi jo je omenil kolega.
Vrnitev na magistralko in vožnja do Paklenice, kjer je na voljo nebroj nočitev in prehrane.
Naslednji dan presenečenje na magistralki in sicer delna zapora zaradi burje, tudi za motorje, vendar se je tvegalo, razen par sunkov (ki so npr. v grčiji na Karpatosu običajni), ni bilo neke sile. Od Karlobaga naprej je bilo že dokaj znosno.
Vožnja do Crikvenice, čez Delnice do Kolpe in smer Metropola. Ob Kolpi nova cesta, žal se čez prelaz Bezgovice ni dalo zapeljati, ker so ravno asfaltirali.
Doma je sledilo čiščenje verige.
Podatki o poti.
Kasneje bom dodal še kakšne slike od kolega, ki je imel nalogo fotografirati.
Ostale relevantne podatke najdete na blogu.
http://snecer-poi.blogspot.com/2011/12/albanija-poi-2012.html
----------------------------------------------------------------------------
Po drugi strani pa gre za zanimivo državo, ki leži ob Jadranskem morju, v preteklosti pa je bila prva ateistična država na svetu, voditelj Enver Hoxha je porušil oziroma preuredil 95% verskih objektov
Več o tej tematiki na povezavi.
http://www.pota.si/tabori2006/albanija2006/255-predstavitev-albanije
Odločil sem se, da si Albanijo prvič ogledam ob obali in sicer iz smeri jug-sever, torej iz smeri Grčije oziroma sem imel v mislih, da obvozim ob obali vzhodni del Jadranskega morja, ki se začne na rtu Kepi i Gjuhëzës, z druge strani pa v Otrantu (Otrantska vrata, razdalja 74km). Nato pa naprej po obali Črne gore in Hrvaške.
Do Grčije sem plul s trajektom, firma Anek lines.
http://www.anek.gr/
Cena brez popustov za motorno kolo in šoferja je znašala 122,00 EUR. Plovba iz Benetk do Igoumenitse traja 26 ur.
Pristanišče v Benetkah. Malo nenavadno, da je v laguni promet takšnih razsežnosti, ko pa se Benečani pritožujejo, da mesto tone. Res pa je, da je trajekt po kanalu Grande vlekel vlačilec.
Nekaj utrinkov iz trajekta in pasji potniki.
Kot palubni potnik sem spal na tleh (no spalka in napihljiva blazina). Na trajektu (konec maja) ni bilo gneče, tako da je bil prostor tudi na sicer plačljivih sedežih. Na ladji je na voljo internet (wifi ali v cyber kafeju). Zadeva deluje, ni pa neke brzine. Mi je ostala še kakšna ura tako da lahko še kdo uporabi username in password
prelaz Llogare (1027m), ki sem ga prevozil naslednji dan. Spodaj krasna plaža Palasa.
Prihod v Igoumenitso in ostali motoristi oziroma tipični gs fahrer.
Od Igoumenitse do meje z Albanijo (mejni prehod Mavromati) je kakšnih 20km solidne ceste. Mejni prehod je zgledno urejen, Slovenci v državo vstopamo od leta 2010 z osebno izkaznico. Imel sem tudi potni list za vsak primer, vendar ni bilo težav. Na meji prijazni in željni pogovora, ker za mejni prehod, ki očitno ni prenatrpan (malo ali nič prometa).
Prihod v Albanijo takoj ne pokaže neke razlike napram Grčiji, cesta je zgledno urejena, očitno nova, no, jaz sem se odločil za stransko cesto preko Butrinta, kjer je bilo v začetku malo makadama, a nič pretresljivega. Butrint je arheološko mesto pod zaščito UNESCA.
http://www.butrint.org/
Čez laguno te prepelje brod (cena 1 EUR). V Albaniji sem nasploh vsepovsod plačeval z EUR, nikoli ni bilo težav, vzamejo brez debate.
Proti kraju Sarande (turistično mesto, recimo Monte Carlo Albanije) vodi solidna cesta, s kakšnim makadamskih odsekom, lepim razgledom, prometa skoraj ni.
Tu pa tam srečah ob cesti ali na cesti živali, v gornjem primeru dobesedno tele. Na fotografiji ena izmed lepših plaž (plaža Lukova).
Trdnjava Palermos.
http://en.wikipedia.org/wiki/Porto_Palermo_Castle
V naslednjem zalivu pa opuščena vojaška baza, žal zaprta za turiste.
Kraj Himare, kjer sem prenočil. Na fotografijah tudi plaža Livadh. Vidi se, da se šele pripravljajo na turistično sezono.
(penzion Kolagji) N40 05.870 E19 45.187, 10 EUR na osebo z zajtrkom.
Naslednji dan vzpon na prelaz Himare (odlična cesta, iz 0 na 1027m). Namestil sem si tudi kamero in malo posnel. Nasploh mi je ta del Albanije ostal v najlepšem spominu, lepo narava, mir, odlične ceste, minimalno prometa, vožnja ob obali, plaže.
Kraj Vlore in eden redkih samostanov, ki so ostali.
http://www.albania4ever.com/albania_en/da_vedere_in_albania/zvernec.html
V kraju Vlore sem spoznal pravo albansko cesto polno blata, peska itd. Je pa tudi za to poskrbljeno, saj avtopralnice cvetijo in sem se kasneje na eni tudi ustavil, uslužen fant je prekinil z delom in se mi takoj posvetil in niti ni hotel plačila. Seveda je dobil plačano (5 EUR). Takšne ceste še nisem doživel, makadam in na njem tekoči "beton".
Vlore-Fier je cesta malo slabša (a luknje poflikane), vendar vzporedno delajo avtocesto, nakar je do Drača in Tirane neke vrste hitra cesta. Tu so v glavnem naselja in opazna je razlika napram jugu-obalnemu delu, ki sem ga prej prevozil. Zapeljal sem tudi v Tirano, kaotičen promet ima svoj sistem, ki se ga hitro navadiš. Uporaba hupe pomeni, da se nekaj dogaja in hitro se je navadiš uporabljati, skratka obvezen pripomoček. Nasploh s prometom v Albaniji ni bilo nobenih težav, dokaj običajna vožnja, policije pa razen v Tirane nisem videl. Na fotografiji tudi mavzolej Enverju Hoxhi (piramida) v Tirani.
Ceste in signalizacija so urejene, tu pa tam je res še kje kaj razrito, ker se vedno kaj obnavlja itd.. Albanija je tipična po črnih gradnjah. Ko se ustaviš, te hitro obstopijo radovedni domačini.
Stara prestolnica Kruje v bližini Tirane. Lepo urejena trdnjava. Bom še kasneje dodal kakšne fotografije, je tokrat kolega več fotografiral.
Nato vožnja preko Skadra v Črno goro v smeri Ulcinja, kjer se je Albanija zaključila v tej etapi. Za drugič pa celinska Albanija. V Ulcinju te na glavni vpadnici apartma najde "sam", tudi iz skuterja, se vozi poleg tebe in spušča ceno. Apartma, dve sobi, pogled na morje, vse kar sodi zraven za 30 EUR, torej 15 po osebi. Shranil sem naslov, lastnik mi je omenil, da so pri njemu že letovali Slovenci.
Apartmaji Onyx N41 55.543 E19 12.451 onyxul@gmail.com
Idilični Sv. Stefan in vožnja s trajektom iz Tivata proti Herceg-Novem, da se izogneš Kotorju. Lovčen sem že videl, najbrž pa je gori še sneg. Cena trajekta smešna, 2 EUR za osebo in motor.
Dubrovnik. Nato se je bilo potrebno odločiti ali se pot nadaljuje kot planirano v Bosno, preko Sutjeske v Sarajevo in padla je odločitev, da se vrača ob obali domov (vreme je do tedaj solidno držalo) z vmesnim skokom na kakšen Dalmatinski otok.
Otok Mljet je kar vabil v daljavi, vendar je trajekt vozil čez nekaj ur, kolega pa ni hotel počakati, zato sva bila primorana obiskati Korčulo.
Vožnja čez Korčulo do Vela Luke, privat prenočitev pri znancih in ogled okolice oziroma vožnja na bližnji hrib Hum, kjer so oddajniki in ruševine A.Ogrske trdnjave. Lep razgled, ozka asfaltirana cesta do vrha, tudi za vtom gre.
Zaliv Tri luke.
Po Pelješcu je bilo potrebno prvič obleči kombinezon za dež, ker se je pojavila ploha, nič resnega, malo telovadbe ni škodilo, v Stonu pa je bilo že suho.
Nato je prišlo do odločitve, da se (Aladin je napovedal ok razmere) zapelje do Bosne in sicer do slapov Kravice (v bližini je Medjugorje).
http://bs.wikipedia.org/wiki/Kravice
Zanimivo, lepo, do sedaj še nisem slišal za to zadevo, pred časom mi jo je omenil kolega.
Vrnitev na magistralko in vožnja do Paklenice, kjer je na voljo nebroj nočitev in prehrane.
Naslednji dan presenečenje na magistralki in sicer delna zapora zaradi burje, tudi za motorje, vendar se je tvegalo, razen par sunkov (ki so npr. v grčiji na Karpatosu običajni), ni bilo neke sile. Od Karlobaga naprej je bilo že dokaj znosno.
Vožnja do Crikvenice, čez Delnice do Kolpe in smer Metropola. Ob Kolpi nova cesta, žal se čez prelaz Bezgovice ni dalo zapeljati, ker so ravno asfaltirali.
Doma je sledilo čiščenje verige.
Podatki o poti.
Kasneje bom dodal še kakšne slike od kolega, ki je imel nalogo fotografirati.
Ostale relevantne podatke najdete na blogu.
http://snecer-poi.blogspot.com/2011/12/albanija-poi-2012.html
----------------------------------------------------------------------------
