Akrilna lazura vs. lazura
- Ustvarjalec teme Jodlarcek
- Začetni datum
Razlika je v osnovni sestavi. Akrilna lazura je v vodi raztopljen akril, klasična, kakor praviš 'navadna lazura pa ima za osnovo derivat nafte, oziroma enega od sintetičnih topil
Če poenostavim - akrilno lazuro lahko redčiš z vodo (kar se sicer ne priporoča), navadno pa ne,
Če poenostavim - akrilno lazuro lahko redčiš z vodo (kar se sicer ne priporoča), navadno pa ne,
Nazadnje urejeno:
I
Izbrisan uporabnik #9334
Bi popravil, če smem.
Lazura naj bi bila na osnovi rastlinskih smol in ne naftnih derivatov. Redči jo terpentin, ki je frakcija suhe destilacije lesa. Zato je lazurni premaz zelo naraven, vse dokler ne dodajo vanj insekticidov in fungicidov. (brez katerih je pa težko
)
Seveda je pa vprašanje, če niso današnjih modernih lazurnih premazov - zaradi ekonomskih razlogov, začeli nadomeščati s približki iz nafte. To pa ni več tako naravno.
Lazura naj bi bila na osnovi rastlinskih smol in ne naftnih derivatov. Redči jo terpentin, ki je frakcija suhe destilacije lesa. Zato je lazurni premaz zelo naraven, vse dokler ne dodajo vanj insekticidov in fungicidov. (brez katerih je pa težko
Seveda je pa vprašanje, če niso današnjih modernih lazurnih premazov - zaradi ekonomskih razlogov, začeli nadomeščati s približki iz nafte. To pa ni več tako naravno.
@Demz
Hm.
Občutek imam, da si mislil na firnež? Oziroma laneno olje z dodatkom sikativa?
Lazurni premazi so namreč v osnovi sintetični (umetni), ker pa se je v procesu dolgo uporabljal eden od derivatov nafte (kakor v večini kemične industrije), sem opis res morda preveč poenostavil.
Namreč to, kar sem kot sestavo opisal jaz, je res površno, ker če bi zapisal, da gre pri lazurah za sintetični alkidni premaz (kar sem sicer že zapisal, pa popravil), bi bilo verjetno manj razumljivo.
Da pa ne bom preveč razpredal, le to: obe vrsti na trgu dostopnih lazur sta umetnega izvora, natančne kemične sestavine pa proizvajalci tako ali tako skrivajo. Recimo pri Colorju ti dve vrsti imenujejo Lesol ton in Lesol ton aqua.
Ob tem še nekaj: večkrat se je pojavila teza o neškodljivosti vodnih (akrilnih) lazur in lakov za okolje, kar je močno zavajanje. Res da ne onesnažujejo zraka, tako kakor sintetična topila in razredčila, zato pa je v njih komponenta, ki omogoči disperzijo akrila v vodi in je izredno strupena, iz vode pa se nikoli ne izloči. Nikoli.
Hm.
Občutek imam, da si mislil na firnež? Oziroma laneno olje z dodatkom sikativa?
Lazurni premazi so namreč v osnovi sintetični (umetni), ker pa se je v procesu dolgo uporabljal eden od derivatov nafte (kakor v večini kemične industrije), sem opis res morda preveč poenostavil.
Namreč to, kar sem kot sestavo opisal jaz, je res površno, ker če bi zapisal, da gre pri lazurah za sintetični alkidni premaz (kar sem sicer že zapisal, pa popravil), bi bilo verjetno manj razumljivo.
Da pa ne bom preveč razpredal, le to: obe vrsti na trgu dostopnih lazur sta umetnega izvora, natančne kemične sestavine pa proizvajalci tako ali tako skrivajo. Recimo pri Colorju ti dve vrsti imenujejo Lesol ton in Lesol ton aqua.
Ob tem še nekaj: večkrat se je pojavila teza o neškodljivosti vodnih (akrilnih) lazur in lakov za okolje, kar je močno zavajanje. Res da ne onesnažujejo zraka, tako kakor sintetična topila in razredčila, zato pa je v njih komponenta, ki omogoči disperzijo akrila v vodi in je izredno strupena, iz vode pa se nikoli ne izloči. Nikoli.
Nazadnje urejeno:
Pri obeh vrstah se vidi tekstura, v zunanjem izgledu ni bistvenih razlik.
Prav tako v zadnjih letih ni bistvenih razlik pri oprijemnosti in obstojnosti teh dveh vrst lazure.
Ker pa sem tradicionalist, bi sam uporabil Belinkin sistem - http://www.belmojster.net/prip-sistemi/ , ali pa vsaj Belles+Beltop.
Ker pa očitno lažje dajem nasvete, kakor delam, imam doma premazan nadstrešek le z enim slojem Beltona - že 15 let. Malo je obledel in me že priganja k ponovnemu premazovanju, ja.
Prav tako v zadnjih letih ni bistvenih razlik pri oprijemnosti in obstojnosti teh dveh vrst lazure.
Ker pa sem tradicionalist, bi sam uporabil Belinkin sistem - http://www.belmojster.net/prip-sistemi/ , ali pa vsaj Belles+Beltop.
Ker pa očitno lažje dajem nasvete, kakor delam, imam doma premazan nadstrešek le z enim slojem Beltona - že 15 let. Malo je obledel in me že priganja k ponovnemu premazovanju, ja.
Kolega je s tem prebarval nadstrešek in je (zaenkrat) zadovoljen.
Ampak moraš biti zjutraj v trgovini, ker popoldan že zmanjka.
Ampak moraš biti zjutraj v trgovini, ker popoldan že zmanjka.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Ne, nisem mislil na firnež. Hotel sem samo opozoriti, da naj bi bile lazure na osnovi lesnih in ne naftnih derivatov. Saj vem, da je to idealizem, vendar se klasične lazure za zaščito lesa raztapljajo, perejo, čistijo... s terpentinom. Jaz tem lazuram verjamem, vodotopnim pa ne.
Belinkin sistem je za moje pojmovanje v redu. Vsi ga uporabljamo že 30 let in to je neka referenca. Še boljši so seveda skandinavci. Tam se tudi razvoj dogaja. Laki na vodni osnovi so pa posilstvo tazelenih. Zalepijo vse pore na površini lesa - to ni lazura.
Les je živ, tudi ko je odžagan v desko. Je zelo porozen in če ga impregniraš s kako čudno zadevo, bo še po 20 letih dišal ali smrdel po njej. Samo upaš lahko, da so zares upoštevali vse standarde...
Belinkin sistem je za moje pojmovanje v redu. Vsi ga uporabljamo že 30 let in to je neka referenca. Še boljši so seveda skandinavci. Tam se tudi razvoj dogaja. Laki na vodni osnovi so pa posilstvo tazelenih. Zalepijo vse pore na površini lesa - to ni lazura.
Les je živ, tudi ko je odžagan v desko. Je zelo porozen in če ga impregniraš s kako čudno zadevo, bo še po 20 letih dišal ali smrdel po njej. Samo upaš lahko, da so zares upoštevali vse standarde...
@Demz
Hm drugič.
Ne bom našteval svojih referenc na področju površinske obdelave lesa, če želiš, mi lahko verjameš ali pa tudi ne.
Delitev premazov gre takole:
Zaščita:
- premazi z vsebnostjo bora (Silvanol)
- lazure za les (alkidne in akrilne) namenjene zunanji zaščiti
Lužila:
- vodna, oljna, nitro, akrilna
Laki:
- enokomponentni laki (poliuretanski, alkidni, akrilni in nitro)
- dvo ali več komponentni laki (poliuretanski, poliesterski, kislinski)
- naravni laki (šelak)
- naravni premazi (voski, olja, firnež)
Naštete so le osnovne verzije, različne izvedbe zaradi specifičnosti tehnologije in uporabnosti sem spregledal. Tudi zaradi obširnosti tega, kar imenujemo 'površinska obdelava lesa'
Glede polnjenja por: osnovna akrilna lazura (verjetno tudi ta ki jo kupuje Jodlarcek) ne zapolni por lesa do konca, to naredijo šele debeloslojne lazure in seveda laki vseh vrst.
Glede poroznosti in impregnacije: z običajnimi tehnikami in naštetimi premazi je glede na presek lesa impregnacija le površinska, manj kakor milimeter v globino, v nekaterih primerih celo manj kakor desetinko. Globinska impregnacija se lahko izvede le v posebnih parilnih jamah in s sredstvi, ki za široko uporabo niso primerna (železniški pragovi)
Toliko.
Če sem totalno 'zasmetil' temo, se opravičujem, vendar je to pač moje področje in bo morda kakšen podatek koristen tudi za ostale.
Če pa bo administracija presodila drugače, pa ne bo nobenega problema.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Ja, super!
Torej bi te prosil, da nam poveš nekaj teorije o tem. Zaščita lesa je danes popolnoma prepuščena trgovcem.
Veš, nič kaj prijetno ni, ko ti povedo, da je treba zamenjati streho, ker so salonitke tam gor in so rakotvorne ker sevajo, pa prašijo se itd... Prosim : po 50 letih hvaljenja tako čudovite kritine, s katero je prekrita vsaka šola, tovarna, vrtci, ... cela mesta, iz 70. in 80. let! Vsi smo verjeli vanje.
Ali šoka ob spoznanju, da so freoni tisto, ki uničuje ozonsko plast! Freoni, ki so tako inertni, nereaktivni, naravnost idealni za hladilništvo!
Lej, jaz npr. ne verjamem v premaze na vodni osnovi. Prepričan sem, da je to PVA ali nekaj podobnega, ki ga naneseš na les, voda izhlapi in ostane mrena PVA-ja, ki je vaserdiht. Pa luftikdiht tudi. Ta les bo začelo zelo kmalu zvijati in šraufati...
Lazurni premaz mora biti zračen.
Torej bi te prosil, da nam poveš nekaj teorije o tem. Zaščita lesa je danes popolnoma prepuščena trgovcem.
Veš, nič kaj prijetno ni, ko ti povedo, da je treba zamenjati streho, ker so salonitke tam gor in so rakotvorne ker sevajo, pa prašijo se itd... Prosim : po 50 letih hvaljenja tako čudovite kritine, s katero je prekrita vsaka šola, tovarna, vrtci, ... cela mesta, iz 70. in 80. let! Vsi smo verjeli vanje.
Ali šoka ob spoznanju, da so freoni tisto, ki uničuje ozonsko plast! Freoni, ki so tako inertni, nereaktivni, naravnost idealni za hladilništvo!
Lej, jaz npr. ne verjamem v premaze na vodni osnovi. Prepričan sem, da je to PVA ali nekaj podobnega, ki ga naneseš na les, voda izhlapi in ostane mrena PVA-ja, ki je vaserdiht. Pa luftikdiht tudi. Ta les bo začelo zelo kmalu zvijati in šraufati...
Lazurni premaz mora biti zračen.
Strinjam se, da je za široko potrošnjo trgovcem, posebej še takim, ki jih ne zanima preveč teorija premazov, prepuščeno veliko.
In da včasih klatijo takšne, da se Bog usmili!
Z veseljem bom zapisal kaj od tega, če bo kdo imel konkretno vprašanje, konec koncev sem profesionalno prenašal svoje znanje na druge zadnjih 30 let, prej in med tem pa sem ga pridobival od velikih strokovnjakov na tem področju. Če omenim samo prof. Deklevo Romana, ki me je naučil največ...
In seveda, glede nevarnosti okrog nas imaš popolnoma prav! V drugem prispevku te teme sem tudi zapisal, kje je nevarnost vodnih (akrilnih) premazov - njihovi odpadki uničujejo vodo. Brez možnosti očiščenja na običajen način, torej v čistilnih postajah mest.
PVA (polivinilacetat) in akril (akrilat, pleksi) pa se kar precej razlikujeta, čeprav sta oba popolnoma kemični produkt. Vendar zapiranje lesa pri uporabi vodnih lakov ni nič bolj nevarno, ali škodljivo, kakor z drugimi vrstami premazov, vse od šelaka pa do poliestrov.
Problem pri popolni zapori izdelka iz masivnega lesa z debelim slojem katerega koli od omenjenih premazov je isti - pri neugodnih klimatskih pogojih lahko pride do 'suhe destilacije' materiala, kar pomeni, da bo v nekaj letih les postal krhek kakor napolitanka.
Delovanje lesa (kakor pišeš 'zvijanje') pa je odvisno večinoma od drugih faktorjev, nepropustni premaz je le eden od manjših.
Na koncu še to: veseli me, da si nasprotnik kemičnih produktov, ker sem tudi sam že dolga leta isti. Žal se temu vedno ne da izogniti in takrat si uničujemo okolje... kaj je lepšega, kakor voskano, oljeno ali pohištvo obdelano le s šelakom? Vendar tega v SLO ne cenijo preveč, še vedno mizarji (da o tovarnah sploh ne govorim) večinoma prisegajo na poliuretanske lake, enako zagrizeno, kakor so še pred desetletjem in pol na nitro.
Ker pa je tukaj govor o zunanji zaščiti lesa, je priprava in uporaba naravnih sredstev praktično popolnoma nemogoča.
Seneni drobir, borova smola, med in podobna znanja starih mojstrov ne obstajajo več v znanju ljudi. kaj šele trgovcev
laneno olje pa je tudi bolj zasilna rešitev, v nekaj letih bo material napadlo (z velikim veseljem) kar nekaj vrst škodljivcev, od lesnih os pa do gljiv vseh vrst.
LP
In da včasih klatijo takšne, da se Bog usmili!
Z veseljem bom zapisal kaj od tega, če bo kdo imel konkretno vprašanje, konec koncev sem profesionalno prenašal svoje znanje na druge zadnjih 30 let, prej in med tem pa sem ga pridobival od velikih strokovnjakov na tem področju. Če omenim samo prof. Deklevo Romana, ki me je naučil največ...
In seveda, glede nevarnosti okrog nas imaš popolnoma prav! V drugem prispevku te teme sem tudi zapisal, kje je nevarnost vodnih (akrilnih) premazov - njihovi odpadki uničujejo vodo. Brez možnosti očiščenja na običajen način, torej v čistilnih postajah mest.
PVA (polivinilacetat) in akril (akrilat, pleksi) pa se kar precej razlikujeta, čeprav sta oba popolnoma kemični produkt. Vendar zapiranje lesa pri uporabi vodnih lakov ni nič bolj nevarno, ali škodljivo, kakor z drugimi vrstami premazov, vse od šelaka pa do poliestrov.
Problem pri popolni zapori izdelka iz masivnega lesa z debelim slojem katerega koli od omenjenih premazov je isti - pri neugodnih klimatskih pogojih lahko pride do 'suhe destilacije' materiala, kar pomeni, da bo v nekaj letih les postal krhek kakor napolitanka.
Delovanje lesa (kakor pišeš 'zvijanje') pa je odvisno večinoma od drugih faktorjev, nepropustni premaz je le eden od manjših.
Na koncu še to: veseli me, da si nasprotnik kemičnih produktov, ker sem tudi sam že dolga leta isti. Žal se temu vedno ne da izogniti in takrat si uničujemo okolje... kaj je lepšega, kakor voskano, oljeno ali pohištvo obdelano le s šelakom? Vendar tega v SLO ne cenijo preveč, še vedno mizarji (da o tovarnah sploh ne govorim) večinoma prisegajo na poliuretanske lake, enako zagrizeno, kakor so še pred desetletjem in pol na nitro.
Ker pa je tukaj govor o zunanji zaščiti lesa, je priprava in uporaba naravnih sredstev praktično popolnoma nemogoča.
Seneni drobir, borova smola, med in podobna znanja starih mojstrov ne obstajajo več v znanju ljudi. kaj šele trgovcev
laneno olje pa je tudi bolj zasilna rešitev, v nekaj letih bo material napadlo (z velikim veseljem) kar nekaj vrst škodljivcev, od lesnih os pa do gljiv vseh vrst.
LP
A niso vcasih celo s krvjo mesali neke zadeve in potem s tistim mazali les? Lahko pa da sem kaj pobrkljal. Vidim pa da tale oriolus ni od muh. Lepo je brati take prispevke! Pohvalno!
@Hanzi: kri se je uporabila za izdelavo lepila (albuminsko lepilo) po zgledu še vedno rdeče barve, vendar z visoko ceno, zato so to lepilo uporabili le, če lepljenje s klejem ni bilo možno, to je pri 'hladnem' lepljenju večjih ploskev.
@mr: seneni drobir, nabran (pometen) na gumnu (podu) je odlično anti-insekticidno sredstvo, zmešan s topljeno borovo smolo v metilnem alkoholu in redčeno z vodo nam da premaz, ki dobro zaščiti lesene dele, ki so zelo izpostavljeni napadom insektov. Recimo sestavni deli kozolca, posebej še 'hlapca', ki ga črvi niso smeli preglodati
Premaz na osnovi medu je sestavljen iz cvetličnega medu, metanola (ali terpentina) in barvila, receptura za to mi ni prav dobro poznana, premaz pa je bil uporabljan v glavnem pri notranjih delih kmečkega pohištva.
Od vseh, recimo starih premazov se je še najbolj obdržal čebelji vosek topljen v terpentinu, izredno uporabna zadeva in silno enostavna za uporabo. Vse kar se potrebuje je krpa in ščetka, potem pa gredo stvari tako, kakor bi loščil usnjene čevlje s pasto... če še kdo od mladih ve, kako je to
In kar je najlepše pri vosku - izdelovalec je tudi pri nas, glede na porabo pa eden najcenejših premazov za notranje pohištvo.
In še končno: rahlo ožiganje lesa nad odprtim ognjem je močno podaljšalo trajnost in je za zunanjo uporabo ena boljših rešitev še sedaj.
Zanimivost: narava tudi sama poskrbi za površinsko zaščito! Siva prevleka na deskah iglavcev, ki je posledica delovanja UV žarkov je v nekaterih primerih (v čistem zraku !) podaljšala trajnost lesa za par desetletij. Primer za to so skodle streh objektov v višjih predelih.
Pogoj je, da je les naravno razcepljen, žaganje skoraj popolnoma izniči efekt naravne zaščite.
LP
@mr: seneni drobir, nabran (pometen) na gumnu (podu) je odlično anti-insekticidno sredstvo, zmešan s topljeno borovo smolo v metilnem alkoholu in redčeno z vodo nam da premaz, ki dobro zaščiti lesene dele, ki so zelo izpostavljeni napadom insektov. Recimo sestavni deli kozolca, posebej še 'hlapca', ki ga črvi niso smeli preglodati
Od vseh, recimo starih premazov se je še najbolj obdržal čebelji vosek topljen v terpentinu, izredno uporabna zadeva in silno enostavna za uporabo. Vse kar se potrebuje je krpa in ščetka, potem pa gredo stvari tako, kakor bi loščil usnjene čevlje s pasto... če še kdo od mladih ve, kako je to
In še končno: rahlo ožiganje lesa nad odprtim ognjem je močno podaljšalo trajnost in je za zunanjo uporabo ena boljših rešitev še sedaj.
Zanimivost: narava tudi sama poskrbi za površinsko zaščito! Siva prevleka na deskah iglavcev, ki je posledica delovanja UV žarkov je v nekaterih primerih (v čistem zraku !) podaljšala trajnost lesa za par desetletij. Primer za to so skodle streh objektov v višjih predelih.
Pogoj je, da je les naravno razcepljen, žaganje skoraj popolnoma izniči efekt naravne zaščite.
LP
I
Izbrisan uporabnik #9334
Tisto zvijanje in na splošno delovanje lesa sem mislil na to, da je bilo osnovno vprašanje postavljeno za zaščito ostrešja. Tu pa vemo, da je les izpostavljen vremenu, posekan in sušen tudi ni nikoli pravilno, barvan je pa samo enostransko. Če pa na lesu samo enostransko zapreš pore, kot so to vodotopne lazure, ga bo pa zvijalo.
Belton, ki je na bazi nepolarnih topil - terpentina, ne zapre lesnih por in les zato lahko še vedno diha. Pa še enostavno je vsake toliko časa obnavljati premaz. Pri vodotopnih lazurah verjetno ni tako enostavno. Ali pač?
Belton, ki je na bazi nepolarnih topil - terpentina, ne zapre lesnih por in les zato lahko še vedno diha. Pa še enostavno je vsake toliko časa obnavljati premaz. Pri vodotopnih lazurah verjetno ni tako enostavno. Ali pač?
V načelu imaš prav, glede zapiranja por lesa in posledično enostranskega delovanja, kar povzroči krivljenje.
Vendar akrilne lazure še vedno pustijo nekaj dihanja, da bi bilo bistveno drugače v primerjavi z alkidnimi lazurami pa ne vem, možno pa je.
Vendar akrilne lazure še vedno pustijo nekaj dihanja, da bi bilo bistveno drugače v primerjavi z alkidnimi lazurami pa ne vem, možno pa je.
