ne, dragi moji, ne gre se za jokavo zgodbo, sploh ne. da ne bo pomote... ampak včeraj zvečer se je zgodilo neaj stvari, ki so mi spet dale misliti, o kom drugem, kot o naših... ženskah.
bemti babe. pa alkohol.
po moje si bom tole bondovo leto zapomnil predvsem po eni zadevi - po kolobocijah z ženskami. o nekaterih sem že pisal tukaj, a najbolj frišna se je zgodila včeraj.
sladko pričakovanje (o katerem sem tudi že pisal tukaj) se je razvilo v nekaj posebnega, sam lahko rečem, da sem v vsem skupaj zelo užival, a vseeno - je vse skupah padlo nazaj na raven prijateljstva. oz. sva lebdela nekje med resnejšo zvezo in prijateljstvom. žal. pač… se zgodi… ampak, kar se je potem zgodilo včeraj zvečer, mi je bilo vseeno rahlo (pa lahko rahlo date tudi stran) čudno.
skratka - že dober teden je, odkar sva se odločila, da bova najin odnos gradila naprej zgolj kot prijatelja. čeprav sem si, priznam, želel več. mnogo več. a sem se s tem sprijaznil, pač je nekaj manjkalo za tisto nekaj več. okej.
in po spletu okoliščin je naneslo, da sem včeraj zvečer šel na sprehod. v dvoje. z dekletom, ki sem ga spoznal pred kratkim, na enem izmed intervjujev na naši radijski mreži. in imela sva se lepo, uživala sva.
potem pa sledi serija sms-ov, pač z gospodično sladkega pričakovanja, v katerem mi razkrije, da je nekako ljubosumna… ker sem se imel lepo z novospoznano gospodično, ker sem tako hitro prešaltal…
priznam - bil je hiter prehod, po vsega enem tednu, ampak tudi to se zgodi. in zgodilo se je, popolnoma nenamermo, popolnoma spontano. no, pa saj se tako ali tako ni še nič konkretnega zgodilo, priznam, bila je kemija, ampak po “prvem zmeku” oz. bolje rečeno sprehodu po Ljubljani in prijetni debati, je težko karkoli govoriti.
a vseeno je vztrajala pri ljubosumju. ne vem, kako lahko nekdo, ki ti reče, da do tebe ne čuti tiste prave energije (ki bi jo moral do nekoga, s katerim bi si želel recimo biti), potem reče, da je ljubosumna. enostavno mi ne gre skupaj. pa potem rečem, da nekako to lahko čutiš samo do nekoga, do katerega (po njeno) tudi čutiš energijo, tisto pravo, pa odgovori, da vseeno ne čuti tega, a da je vseeno ljubosumna.
okej, spet nova poteza ženskega sveta, ki mi da misliti samo tole: “Ah, te ženske!”
bemti babe. pa alkohol.
po moje si bom tole bondovo leto zapomnil predvsem po eni zadevi - po kolobocijah z ženskami. o nekaterih sem že pisal tukaj, a najbolj frišna se je zgodila včeraj.
sladko pričakovanje (o katerem sem tudi že pisal tukaj) se je razvilo v nekaj posebnega, sam lahko rečem, da sem v vsem skupaj zelo užival, a vseeno - je vse skupah padlo nazaj na raven prijateljstva. oz. sva lebdela nekje med resnejšo zvezo in prijateljstvom. žal. pač… se zgodi… ampak, kar se je potem zgodilo včeraj zvečer, mi je bilo vseeno rahlo (pa lahko rahlo date tudi stran) čudno.
skratka - že dober teden je, odkar sva se odločila, da bova najin odnos gradila naprej zgolj kot prijatelja. čeprav sem si, priznam, želel več. mnogo več. a sem se s tem sprijaznil, pač je nekaj manjkalo za tisto nekaj več. okej.
in po spletu okoliščin je naneslo, da sem včeraj zvečer šel na sprehod. v dvoje. z dekletom, ki sem ga spoznal pred kratkim, na enem izmed intervjujev na naši radijski mreži. in imela sva se lepo, uživala sva.
potem pa sledi serija sms-ov, pač z gospodično sladkega pričakovanja, v katerem mi razkrije, da je nekako ljubosumna… ker sem se imel lepo z novospoznano gospodično, ker sem tako hitro prešaltal…
priznam - bil je hiter prehod, po vsega enem tednu, ampak tudi to se zgodi. in zgodilo se je, popolnoma nenamermo, popolnoma spontano. no, pa saj se tako ali tako ni še nič konkretnega zgodilo, priznam, bila je kemija, ampak po “prvem zmeku” oz. bolje rečeno sprehodu po Ljubljani in prijetni debati, je težko karkoli govoriti.
a vseeno je vztrajala pri ljubosumju. ne vem, kako lahko nekdo, ki ti reče, da do tebe ne čuti tiste prave energije (ki bi jo moral do nekoga, s katerim bi si želel recimo biti), potem reče, da je ljubosumna. enostavno mi ne gre skupaj. pa potem rečem, da nekako to lahko čutiš samo do nekoga, do katerega (po njeno) tudi čutiš energijo, tisto pravo, pa odgovori, da vseeno ne čuti tega, a da je vseeno ljubosumna.
okej, spet nova poteza ženskega sveta, ki mi da misliti samo tole: “Ah, te ženske!”
